Oče se je brez glasu zavalil na tlak. Hoover je za hip počakal, za vsak primer z dvignjeno sekiro, a telo pod njim je bilo negibno. Segel je po avtomobilske ključe, odklenil stranska vrata kombija in ga zvlekel do njega. Porabil je več minut, preden je spravil celo telo v notranjost. Potem je pobral svoj nahrbtnik, zlezel v kombi in zaprl vrata. Prižgal je stropno lučko. Oče je bil še vedno nezavesten. Z vrvjo mu je zavezal roke na hrbtu, potem pa še noge k drogu, ki je podpiral enega izmed sedežev. Z lepilnim trakom mu je zalepil usta in ugasil luč. Nato se je zavihtel na vozniški sedež in vžgal motor. Oče ga je bil naučil voziti šele nekaj let predtem. Odpeljal je s parkirišča in zavil proti obvoznici, ki je obkrožala Malmö. Ker je imel obraz pobarvan, ni hotel voziti tam, kjer bi ga lahko osvetljevale ulične svetilke. Zapeljal je na avtocesto E 65 in krenil proti vzhodu. Bilo je malo pred deseto. Vsak hip naj bi se začela tekma.