komedije Zakaj ne prideš v mojo posteljo, izjemen uspeh filma na vseh koncih Jugoslavije pa jih je opogumil, da so nato kinematografom ponudili še tršo različico, ki se je sprva vrtela izven hrvaških republiških meja, v Beogradu pa sprožila malodane obsedno stanje. Ljudje so se pulili za vstopnice in zanje ure in ure stali v vrstah. Samo v jugoslovanski prestolnici si je anonimen danski filmček v štirih mesecih ogledalo več kot 300.000 gledalcev. Skratka, postal je hit epskih razsežnosti in kot tak dregnil tudi v partijske strukture, zadolžene za kulturno prosvetljevanje delovnih ljudi in občanov. Na vprašanja, kako naj razumejo ta kulturni eksces, so iz Adrie filma odgovorili, da je omenjenemu filmu poleg publike naklonjena tudi filmska kritika ter da »filmi kot Zakaj ne prideš v mojo posteljo in Veliki šef z Bruceom Leejem s svojimi izkupički znatno prispevajo k nemotenemu sofinanciranju in produkciji domačih filmov. Z izkupičkom treh tovrstnih filmov lahko Adria film financira dva celovečerna in vrsto kratkih domačih filmov, kar je obenem tudi osnovni namen Adria filma.« Konec leta 1982 je Socialistična republika Srbija na republiškem nivoju naposled ukinila cenzuro, ki je jugoslovanske filmofile med drugim prikrajšala za dela kultnega Russa Meyerja in kontroverznega Waleriana Borowczyka. V kino