Naučiti se soočati se - ter nazadnje krotiti - svojo senco, ne glede na to, kako strašljiva je videti, je bistveni korak na vaši poti do duhovne zrelosti. Lucyjino življenje je ponazoritev, kako se lahko vaš svet spremeni, potem ko ste sklenili, da boste svojo prihodnosti krojili vi sami, ne pa vaša senca. Lucy je dolga leta poskušala ustreči vsem drugim, razen sebi, kar nikakor ni redek primer. »Pred nekaj leti sem prebrala knjigo o ženski, ki je nekega dne sklenila zložiti v kovček nekaj najnujnejših stvari in jo mahniti po svetu brez zemljevida ali osebnih načrtov,« mi je povedala Lucy. »Nameravala je živeti sproti, glede na tisto, kar bi ji prinesel vsak dan posebej. Med branjem te knjige me je preplavila zavist. Ob njeni pripovedi sem se sama počutila kot ujetnica in bila od tistega trenutka naprej nesrečna. Ni bila kriva moja služba, ni bila kriva moja družina. Za tem sem tičala jaz sama in moje prepričanje, da je sreča vseh drugih odvisna od moje prisotnosti v njihovem življenju. Spodbujala sem njihovo odvisnost, obenem pa kuhala zamero do vsakega posebej.«