Biser je metafora za čistost, moč, popolnost, ljubezen. Je simbol duhovne razsvetlitve, z močno seksualno simboliko, ki mu jo daje školjka, iz katere se rodi. Zaradi podobnosti s fetusom ima lastnosti spočetja, zato so prah iz zdrobljenih biserov nekoč primešali jedem in pijačam v prepričanju, da je afrodizijak.Po legendi iz 13. stoletja je biser rojen tisto noč, ko se je luna kopala v oceanu. Njena močna svetloba naj bi na morsko gladino privabila školjke, jih odprla in spustila vanje kaplje nebeške rose. Od takrat naj bi se srca školjk bleščala v bisernih odtenkih. Stari Rimljani pa so nastanek biserov povezovali z rojstvom boginje ljubezni Venere. Ko se je školjka dvignila iz morske pene in je iz nje izstopila Venera, so se ob tem razpršene vodne kapljice spremenile v bisere. Legendo je upodobil tudi slikar Botticelli na platnu Rojstvo Venere. Resnica? Biser nastane, ko v mehko tkivo školjke naključno (ali namenoma, pri umetno gojenih) zaide pesek, tujek. Pred bolečim vsiljivcem se želi zaščititi, zato začne izločati tanke plasti biserovine, z njo obda tujek in tako se počasi rojeva biserna kroglica. Poželjiv nakit, statusni simbol, inspiracija poetom, predmet sporov, celo vojn.V starem Egiptu, v času Kleopatre, so grobove kraljev krasili z biseri, v nekaterih indijskih pokrajinah pa so usta in vse človeške odprtine umrlih napolnili z biseri – za dostojanstveno posmrtno življenje.Čeprav biseri asociirajo na idejo ženstvenosti, so bili prvotno domala moški privilegij. Indijski princ Shuja je bil v 17. stoletju vselej prekrit z njimi, saj so jih nosili najbolj vplivni in spoštovani moški, da bi vzbujali občudovanje in manifestirali avtoritativnost. Iz tega obdobja je znan Pavji prestol šaha Jahana. Nečimrni vladar si je dal narediti nosilnico s streho, ki je bila prekrita s stotinami draguljev in tisočerimi kroglicami biserov. Verjel je, da bo sedeč v njej in tudi sam izdatno okrašen z biseri ostal nepremagljiv…Podobno filozofijo je gojil tudi kralj Henrik III., ki ni imel nikoli dovolj biserov na sebi. Kmalu so zapeljivi učinek biserov odkrile tudi kraljice in plemkinje, saj so poleg nizov bisernih ogrlic prišle v modo obleke in mrežice za povezovanje las, pošite z biseri. Ko so španske in britanske kronane glave v 15. stoletju pod zastavo širjenja krščanstva organizirale čezoceanske flote in so gusarski osvajalci prišli na zahod, so v okolici otokov Cubagua in Margarita, dvesto kilometrov od venezuelske obale, odkrili pravcato podvodno »preprogo« biserov. Bogastvo je rodilo pohlep, pohlep pa vojno, in v tej biserni vojni so zmagali Španci. Eden izmed sužnjev španskega pomorskega osvajalca Balboe je v Panamskem zalivu našel velik biser v obliki solze. Za nagrado je dobil – svobodo. Balboa je dragocenost z imenom La Peregrina prodal španskemu kralju Ferdinandu. Njegov naslednik, kralj Filip II., ga je ob zaroki podaril hčeri angleškega kralja Henrika VIII., Mariji Tudor. Z njeno smrtjo se je biser »prisilno« preselil v Španijo, pa se leta l605 ponovno vrnil v Anglijo, kot polog za mirovni sporazum med Anglijo in Španijo. Stoletja je bil last londonske galerije, vendar zaradi slavne preteklosti ne najde spokojnosti. Na licitaciji leta l969 je dosegel ceno 1,2 milijona funtov. Kupil ga je filmski igralec Richard Burton in ga podaril svoji ženi Elizabeth Taylor za valentinovo.Fama, ki se je razvila okrog La Peregrine, je biser ponesla v sam vrh svetovnega medijskega dogajanja. Tako naj bi v nekem bučnem zakonskem prepiru biser poletel proti Burtonu, ga zgrešil, se izgubil in se na srečo našel v gobcu Elizabethinega psa… Kakorkoli, biser, vdelan v ogrlico, je še vedno v lasti slavne igralke, dogodek pa opisuje tudi v svoji knjigi z naslovom Moja ljubezenska afera z nakitom. Genialen oglas je ustvarila filmska industrija leta l961 s filmom Zajtrk pri Tiffanyju, v katerem igralka Audrey Hepburn z biserno ogrlico promovira slavno draguljarno.Vendar to ni bila prva promocija biserov na filmskem platnu. Ko se je leta l895 rodil nemi film, je rodil tudi nesmrtnega latinskega ljubimca Rudolfa Valentina. In čeprav ni spravil iz ust niti glasu, so ženske z nemimi vzdihi omedlevale ob njegovem bleščečem šarmu. Bojda tudi zaradi sijaja njegovih biserov, ki jih je oboževal – tako na filmskih platnih kot za njimi. Biser je s piedestala statusnega simbola zrušila Coco Chanel z umetnimi biseri, ki jih je že leta l930 dodala svojim oblekam v charleston stilu – rodil se je nov modni fenomen, bižuterija. Tudi v sodobnem času je opazna distanca do gojenih biserov, saj način pridelovanja nekateri istovetijo z mučenjem živega bitja – školjke. Celo slavni Elton John, ki obožuje bisere, trdi, da nosi umetne. Morda res, morda pa to pravi le zaradi varnosti, saj so ga »aristokrati podzemlja v belih rokavicah«, kot se med sabo naslavljajo tatovi nakita, že večkrat obiskali… Pretiravanje s kitenjem je na provokativen način ujel fotograf Tim Walker, ko je za Vogue posnel modno fotografijo na temo »Ko biser zasenči biser«.Vendar, če zasenčimo vizualno in se vrnemo na začetek… Ko so Japonca Kokiča Mikimota, ki je leta 1896 patentiral vzgajanje biserov v slani vodi, vprašali, v čem je skrivnost njegove častitljive starosti, je odgovoril: »Vsako jutro pojem za zajtrk dva bisera, to je skrivnost mojega zdravega in dolgega življenja…«iser je metafora za čistost, moč, popolnost, ljubezen. Je simbol duhovne razsvetlitve, z močno seksualno simboliko, ki mu jo daje školjka, iz katere se rodi. Zaradi podobnosti s fetusom ima lastnosti spočetja, zato so prah iz zdrobljenih biserov nekoč primešali jedem in pijačam v prepričanju, da je afrodizijak.