Spoštovani vseved, zelo rad bi zvedel, koliko ministrov imajo Grki, Črnogorci, Srbi, Makedonci, Romuni, Bolgari ... skratka, koliko te navlake je v drugih državah Balkana. Slovenci trdimo, da se nam je uspelo izviti iz balkanskega obroča, navade, značilne za ta okoliš, pa ostajajo nespremenjene, saj je ministrov od volitev do volitev in iz vlade v vlado več. Tudi tokrat so izumili nov, nujno potreben stolček, ki ga bomo vsi skupaj drago plačevali. Povej mi, torej, ali imajo tudi tam doli, globlje na Balkanu, po ministrstvih oziroma vladah toliko klientelizma in podobne birokratske navlake, kot se jo je v zadnjem desetletju, ko smo sami odgovorni za svoje napake in podobne bedastoče in se ne moremo več zgovarjati na "Jugo", razpaslo pri nas?! Naj ti povem samo par primerov, kako je tam, na zahodu, kamor s tako ihto rinemo, potem pa zraven kolnemo čez kapitalizem, kot da bi eno brez drugega sploh šlo. A pustiva to in se vrniva k problemu, ki me tare predvsem zato, ker ga pač sofinanciram ... No, v sedemmilijonski Švici je samo sedem ministrov (torej na milijon prebivalcev en sam, kar pomeni, da bi mi lahko imeli samo dva, pa še ta ne čisto cela!), osemmilijonska Avstrija jih ima deset (10!), za druge zahodne države nimam točnih podatkov, a kolikor vem, jim ministrski šopki tudi ne rinejo v klasje in cvetje in nedogled. Če pa gremo dol na Balkan, je slika drugačna - desetmilijonska Srbija jih ima 17, a toliko oziroma 17 (s premierom vred) jih ima tudi Slovenija s svojima dvema milijonoma ljudi. Če bi pri nas "zadevo" spravili na polovico, bi jih z osmimi ministri in pol še vedno imeli več kot Švica, ki pa ima zato trikrat več ljudi kot mi (in to dobre vage), saj imamo pri nas na milijon prebivalcev dobrih osem ministrov, Švicarji pa enega samega. A to so le pobožne želje "za racionalizacijo obnašanja vlade", nekakšno igranje s številkami, saj se še dobro spominjam Peterletovih besed, ki je dejal: "V naši stranki se bomo borili za pet do šest ministrov!", Rous pa je rekel, da bodo zahtevali dva ministra ... In potem je tu seveda še SDS, ki se tudi ničemur ne bo odpovedala. Pa smo spet pri najšibkejšemu členu. Samo dve stranki, ki sta priskočili zmagovalki volitev le na pomoč in zaradi vabljivih stolčkov oblikovali koalicijo, da imajo vsi skupaj sploh dovolj glasov za kakršnokoli resno delo, zahtevata več ministrskih položajev, kot jih ima sedemmilijonska Švica. Pa je imela že LDS kar nekaj priložnosti, da bi pospravila z navlako in naredila red, se znebila slabih ministrov, prihranila kup denarja in nahranila lačne Slovence. Kultura bi imela prav gotovo več od tega, če bi to ministrstvo preprosto ukinili, ministrstvo za uničevanje okolja in prostora, katerega minister je zagrešil desant na orlovsko gnezdo oziroma Strojev laboratorij - bi bilo treba ukiniti, saj tamkaj niso naredili prav nič pametnega, minister za šolstvo, ki edini ve, kaj je dobro za naše otroke in ne posluša nobenega nasveta - ukiniti, zunanji Rupsi, ki je kar tako malo (od)šel in v zavetju počakal na boljše čase, ne da bi v desetih letih karkoli naredil glede meja s sosedi, čeprav je ves čas govoril, kako se stvari dobro razvijajo - ukiniti, pa informator Gantar (kaj je že ta sploh naredil?) - ukiniti, osovraženi šok terapevt v zdravstvu - ukiniti, saj tudi neprestani stresi niso zdravi in posledično krepko stanejo državo, pardon, nas, volilce, ki ji plačujemo davke, kar pomeni, da smo samoplačniki in se res sprašujem, zakaj nas potem nategujejo s čakalnimi dobami, ko pa ves čas govore, da jih samoplačniki nimajo. Vidiš, expremier bi se lahko precej elegantno znebil kar sedmih ministrov, a ni izkoristil priložnosti, ki se mu je ponujala zaradi njihovih odhodov, škandalov ali pa slabega dela. S tem bi pokopal klientelizem, zmanjšal in spravil v okvire zahodnoevropskega povprečja birokracijo, pa še za navadne ljudi oziroma njihove potrebe in delovna mesta bi ostalo več denarja. In volilcem bi se povrnila vera v vlado ...