no je bilo, da se njegove vrednosti v krvi povišajo pri nekaterih oblikah raka. Uporaba bakrovih helatorjev (chelos iz grškega klešče) je tako precej vroča tema pri iskanju zdravila za to bolezen. Dvoreznost bakrenega meča se pokaže, ko kljub previsoki količini oranžnega elementa v telesu ljudje še vedno lahko kažejo znake njegovega pomanjkanja. Pri tem se srečamo s še enim pomembnim dejavnikom pri izkoriščanju bakra – stresom. Dolgotrajen stres namreč izčrpa nadledvične žleze, te pa dajejo med drugim tudi navodila jetrom, koliko ceruloplazmina naj proizvedejo in s tem naredijo baker telesu dostopen in prijazen. Če je adrenalna zmogljivost izčrpana in nizka, se transportni protein ne tvori, baker pa se nabira v jetrih in živčnih tkivih, nekaj pa se ga nevezanega prenaša po krvi, kjer je (tako kot železo) prosti radikal z dvema elektronoma primanjkljaja. Prosti baker spodbuja oksidacijo holesterola in s tem nastanek oblog na ožilju. Prav tako izzove sprijemanje trombocitov in je možen vzrok strdkov, ki pripeljejo do kapi. Prosti baker je udeležen tudi pri obolenjih sklepov, saj je pri poskusnih miših in podganah artritis prenehal, ko so jim vbrizgali snovi, ki iz telesa odstranjujejo baker. Preveč bakra vrh vsega neugodno vpliva še na imunski sistem, saj zvišuje možnost avtoimunskih obolenj in alergij, rada pa se razraste tudi bela glivica kandida, ki prenaša višje količine bakra kot bakterije, ki sicer zavirajo njeno rast. Edini zunanji znak, ki vam zagotovo pokaže na previsoko količino bakra v telesu, se pokaže zelo pozno, ko so jetra običajno že prizadeta. Gre za rumeno do sivo obarvanje okrog zunanjega dela šarenice, ko se pojavijo tako imenovani Kayser-Fleischerjevi kolobarji, ki so pravzaprav bakreni nanosi v očesu. Ljudje s preveč bakra običajno delujejo mladostno in ugotoviti na oko, ali imate preveč bakra, se tako rekoč ne da. To se da določiti na laboratorijski način, a še to ni najlažja naloga. Za popolnoma pravilno vrednost bi namreč morali meriti ceruloplazmin in prosti baker v krvi, baker v urinu in baker v laseh, popolno točnost pa bi dosegli šele z neprijetno in nevarno biopsijo jeter.