Standardi EU niso tako strogi, saj med drugim terjajo, da mora biti na kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave priključenih najmanj 75 odstotkov vsega prebivalstva. Ta odstotek presegajo v piranski občini (dosegajo celo 95-odstotni delež prebivalstva, ki je priključen na omrežje), v preostalih dveh občinah pa so še daleč pod zahtevami. Toda tudi v piranski občini še ne premorejo sodobnejših stopenj čistilnih naprav (biološkega čiščenja in odstranjevanja fosfatov in nitratov iz odpadnih voda). V treh obmorskih občinah pri svojih velikih načrtih, ki jih je zavezana zagotoviti tudi država (zaradi obveznosti pri varovanju morja), pričakujejo pomoč države in evropskih strukturnih skladov pomoči ISPA. Zato so že pred več kot letom dni naročili projekte pri danskih projektantih, ki pa naloge niso izpeljali. Tako so se sredi lanskega leta tri občine znašle v kočljivem položaju. Izdelavo idejne zasnove so vnovič naročile, tokrat ljubljanskemu Hidroinženiringu in Inštitutu za ekološki inženiring. Projektanti so predvideli kar deset različnih možnosti, kako naj bi gradili kanalizacijo. Možnosti se razlikujejo glede na to, kako povezovati komunalne odplake med občinami, kako graditi kanalizacijske vode in koliko čistilnih naprav bi potrebovali. Med vsemi različicami so predlagali, da v piranski občini dogradijo in dodelajo občinsko čistilno napravo na sedanji lokaciji v Fornačah. Drugo, veliko večjo čistilno napravo, pa naj bi dogradili na sedanjem mestu v Srminu za občini Koper in Izola. V koprski in izolski občini bodo še morali dograjevati omrežje, predvsem pa se bodo še morali dogovoriti, ali bodo kanalizacijski vod peljali po morskem dnu od Izole do Kopra, ali pa ob opuščeni železniški progi - Parencani (ob obali).