tualca, ki je pomemben, saj piše v angleščini, takoj povzdignejo v veličastnega predstavnika rase, kontinenta, civilizacije, celo »tretjega sveta«. V tem splošnem kontekstu je zame »kognitivna teorija književnosti tretjega sveta«, ki je odvisna od trenutne dostopnosti v jezikih metropolitanskih držav, alarmanten načrt. K nekaterim od teh vprašanj se bom še vrnil, še posebej k vprašanju epistemološke nemožnosti »književnosti tretjega sveta«. Ker pa je Jamesonovo besedilo tako trdno utemeljeno na binarni opoziciji med prvim in tretjim svetom, ne morem nadaljevati s preverjanjem njegovih propozicij o nekaterih književnih tradicijah, ne da bi se najprej vprašal o teoretični ubranljivosti njegove opredelitve sveta in o možnostih izdelave natančne koncepcije literature, ki temelji na tej binarni opoziciji. Pozneje bom pokazal, da iz Jamesonove opredelitve tako imenovanega tretjega sveta kot »izkušnje kolonializma in imperializma« nujno sledi, da poudarja politično kategorijo »nacije« z nacionalizmom kot posebej vrednoteno ideologijo in da zaradi privilegiranja nacionalistične ideologije teoretično lahko postavi trditev, da »moramo ... vsa besedila tretjega sveta nujno brati...kot nacionalne alegorije«. S tem je teorija »nacionalne alegorije« kot metatekst neločljiva od splošnejše teorije o treh svetovih, ki prežema celotno Jamesonovo besedilo. Zato moramo tudi sami začeti z nekaj komentarji o »tretjem svetu« kot teoretski kategoriji in o »nacionalizmu« kot nujni, edino zaželeni ideologiji. * * * Zdi se, da se Jameson zaveda težav pri konceptualizaciji globalne razpršitve moči in populacij v svoji različici teorije treh svetov (»Sprejemam kritike«, pravi). Potem ko naglasi njene poglavitne premise (»kapitalistični prvi svet«; »socialistični blok drugega sveta«; »države, ki so prestale izkušnjo kolonializma in imperializma«), pojasni, da ne zagovarja posebne maoistične teorije »konvergence« med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Druge težave pri tem pogledu na svet izpušča, in sicer s tremi pojasnili: da ne najde drugega »primerljivega izraza«, kot je »tretji svet«, da pojme uporablja predvsem »deskriptivno« in da ugovori niso »relevantni«. Težave s »primerljivim izrazom« niso tako pomembne 388