Poglavitni namen, ki ga ima to delo, je izkazati spoštovanje tistim, ki to zaslužijo; vem pa že vnaprej, da je to nalogo nemogoče uresničiti. Če naj bi to opravil primerno, bi se moral spraviti na kolena in se zahvaliti vsaki bilki trave, da se drži pokonci. K tej nečimrni nalogi me spodbuja predvsem to, da na splošno vemo vse premalo o vplivih, ki oblikujejo pisateljevo življenje in delo. Kritik v svoji bahavi samovšečnosti in ošabnosti popači pravo podobo do nerazpoznavnosti. Avtor, naj se ima za še tako verodostojnega, podobo neizogibno zakrije. Psiholog s svojim enotirnim pogledom na stvari samo še potemni megleni vtis. Kot avtor nimam samega sebe za izjemo pravila. Tudi jaz sem kriv spreminjanja, pačenja in prikrivanja dejstev – če "dejstva" sploh obstajajo. Zavestno pa si prizadevam – mogoče vse preveč – v nasprotni smeri. Sem za razkrivanje, če že ne vedno za lepoto, resnico, modrost, harmonijo in čedalje večjo popolnost. V tem delu navajam nove podrobnosti in lahko jih presodite in analizirate ali jih sprejmete ali v njih uživate zaradi uživanja samega. Seveda ne morem pisati o vseh knjigah ali celo o vseh pomembnih, ki sem jih prebral v svojem življenju. Vendar nameravam pisati še naprej o knjigah in pisateljih, dokler ne izčrpam pomena, ki ga ima to področje resničnosti zame.