pomeni v splošnem kakršno koli zbirko, ki z določenim ciljem in na urejen način v računalniškem zapisu predstavlja podatke o jeziku. Lahko je slovar, korpus, govorna baza, semantična mreža ... Podatki o jeziku v jezikovnem viru so lahko z različnih ravni: na primer za vsako besedo v slovarju ali v besedilu povedo, kako se izgovarja, katere oblikoslovne lastnosti ima (samostalniki, pridevniki ..., spol, sklon, število ipd.), besedilo je lahko analizirano glede na stavčne člene (osebek, povedek ...) ali so besede predstavljene s semantičnimi razmerji (podpomenke, nadpomenke, sopomenke ipd.), jezikovni vir pa lahko vsebuje tudi posnetke človeškega govora, njegovo transkripcijo ter segmentacijo itd.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| pomeni | pomeniti | glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| v | v | predlog; mestnik |
| splošnem | splošen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| kakršno | kakršen | oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik |
| koli | koli | členek |
| zbirko | zbirka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| z | z | predlog; orodnik |
| določenim | določen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik |
| ciljem | cilj | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik |
| in | in | priredni veznik |
| na | na | predlog; tožilnik |
| urejen | urejen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne |
| način | način | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| v | v | predlog; mestnik |
| računalniškem | računalniški | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| zapisu | zapis | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| predstavlja | predstavljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| podatke | podatek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| jeziku | jezik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| Lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| slovar | slovar | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| korpus | korpus | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| govorna | govoren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| baza | baza | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| semantična | semantičen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| mreža | mreža | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| Podatki | podatek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| jeziku | jezik | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| jezikovnem | jezikoven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik |
| viru | vir | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| z | z | predlog; rodilnik |
| različnih | različen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik |
| ravni | raven | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| na | na | predlog; tožilnik |
| primer | primer | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
| za | za | predlog; tožilnik |
| vsako | vsak | celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik |
| besedo | beseda | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| v | v | predlog; mestnik |
| slovarju | slovar | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| v | v | predlog; mestnik |
| besedilu | besedilo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |
| povedo | povedati | glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| kako | kako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| izgovarja | izgovarjati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| katere | kateri | vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik |
| oblikoslovne | oblikosloven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| lastnosti | lastnost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik |
| ima | imeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| samostalniki | samostalnik | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| pridevniki | pridevnik | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik |
| spol | spol | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| sklon | sklon | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| število | število | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| ipd. | ipd. | okrajšava |
| besedilo | besedilo | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| analizirano | analiziran | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
| glede | glede | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| na | na | predlog; tožilnik |
| stavčne | stavčen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik |
| člene | člen | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| osebek | osebek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| povedek | povedek | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| so | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani |
| besede | beseda | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| predstavljene | predstavljen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik |
| s | z | predlog; orodnik |
| semantičnimi | semantičen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik |
| razmerji | razmerje | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik |
| podpomenke | podpomenka | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| nadpomenke | nadpomenka | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| sopomenke | sopomenka | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik |
| ipd. | ipd. | okrajšava |
| jezikovni | jezikoven | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| vir | vir | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| pa | pa | priredni veznik |
| lahko | lahko | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| vsebuje | vsebovati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
| tudi | tudi | členek |
| posnetke | posnetek | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik |
| človeškega | človeški | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik |
| govora | govor | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik |
| njegovo | njegov | svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine |
| transkripcijo | transkripcija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| ter | ter | priredni veznik |
| segmentacijo | segmentacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
| itd. | itd. | okrajšava |