Pomeril sem visoko v pleče in ustrelil. Antilopo je rahlo zaneslo, naslednji hip je izginila v grmovju. V Afriki je prehod dneva v noč kratek. Črnec prislanja dlani k ušesom in posluša. Zdi se mi, da tudi sam slišim hropenje umirajoče živali. Tečemo kar počez, pozabimo na previdnost. Črnec z menoj vštric, beli lovec malo zaostaja. Nenadoma zaslišim vreščeč krik strahu, črnec visoko poskoči in se zvrne na hrbet. Rumena, do pasu segajoča savanska trava komaj meter od mene vijugasto valovi, kot piš huškne mimo telo strašnega plazilca, ki ga je črnec opazil zadnji hip, skoraj prepozno. Črna mamba ... Strupenjača, katere ugriz je skoraj vedno smrten. Nekaj korakov naprej leži pred nami mrtev oriks, antilopji samec, z dolgimi, črnimi, gladkimi, nazaj zapognjenimi rogovi. Črna mamba, Dendroaspis polylepis, je ena najnevarnejših kač na svetu. Ta po naravi napadalni strupeni gož je povsem nepredvidljiv. Posebno samci, ko v času parjenja branijo svoje ozemlje, napadajo vsakogar, ki se znajde kje v bližini, čeprav neredko niso izzvani. Kača je pogosto daljša od treh metrov, zato je njen ugriz na človeškem vratu ali obrazu kar pogost. Strupniki, ki so eni največjih pri kačah, so pri tej kači nameščeni visoko spredaj. Napada s široko odprtim gobcem in pri tem kaže črno žrelo. Ugrizi razburjene in razdražene mambe si pogosto bliskovito slede eden za drugim. Po pripovedovanju očividcev so bili lahko usodni tudi za več jezdecev in njihove konje hkrati. Tako pripovedujeta o črni mambi znana herpetologa Peter Brazaitis in Myrna E. Watanabe v knjigi Snakes of the world. Še pred svitom naju je terensko vozilo odložilo ob napajališču, približno dve uri oddaljenem od lovske farme, kjer gostujemo. Napajališče ima položne glinaste bregove in se lijakasto končuje v jezercu motne vode. S talnico ga polni vodna črpalka na veter. Do noči bova s črncem ždela v plitki jami, izkopani v rdečo prst, v nekakšnem košu, obdanem s spletom trnastih vej. Divjad prihaja k napajališču ves dan. V blatu se vidijo odtisi šapic šakalov, parkljev antilop impal, gnujev, obvodnih antilop, kongonijev, srčasti sledovi kudujev, tod največje vrste živečih antilop. Pred leti je bolezen številčnost te divjadi močno razredčila. Upleniti velikega kuduja je največja želja lovca, ki lovi v Nambiji. Včeraj je Rado ustrelil čudovitega sivo–belo progastega samca z belim trikotnikom med očmi, z velikima rogovoma, ki sta se uvijala v dva mogočna svedra. Po grmovju posedajo in se spreletavajo ptice vseh barv in velikosti. S ščebetom ti krajšajo čas. V gosjem redu, vedno znova, prihaja po bregu do