Perujska ptica iz poddružine šakujk je pred četrt stoletja veljala za izumrlo. Leta 1877 jo je odkril in popisal poljski ornitolog, nato pa je stoletje veljala za iztrebljeno - vse dokler ni nanjo ponovno naletel Gustavo del Solar. Perujski lovec, ki se je spreobrnil v zaščitnika živali, se je lotil posebnega projekta gojenja ptic, da bi jih ponovno vrnili v divjino. Toda tudi peščici že vzrejenih ptičev (pred kratkim jih je bilo približno 300) ponovno grozi izumrtje, če se s Solarjevo pomočjo ne bodo še bolj namnožili. Njihovega rešitelja pestijo finančne težave, odločitev o denarni podpori pristojnih uradov pa lahko pričakuje šele čez pol leta. Na delu njegovega posestva, ki leži približno 800 kilometrov severno od glavnega mesta Lime, je valilnica, tam pa v kletkah domuje tudi 90 primerkov dolgorepih črnih ptic z belim perjem na perutih in rdečimi vratovi. Živali iz poddružine šakujk so pogosto živčne in od stresa lahko celo umrejo, zaradi morebitnih obračunov med njimi pa je bolje, da živijo v ločenih kletkah. Kljub vsemu se od leta 1978 uspešno razmnožujejo v ujetništvu. Peru ima takoj za Kolumbijo največje število teh izumirajočih ptic, ki živijo v sušnih gozdnatih predelih v severnem delu države. Ptice, ki so jih leta 1990 zaščitili kot ogroženo vrsto, iztrebljajo tudi domačini, ki jih lovijo zaradi hrane in izsekavajo gozdove, njihov življenjski prostor.