Evolucijski algoritmi so mi kar švigali pred očmi. Med temi pokerskimi partijami sem na podlagi tistih svojih recentnih študij razmišljal popolnoma drugače kot vsak normalen človek, kratkoročno iracionalno, dolgoročno pa kompleksno in perspektivno. V ta namen sem še nekoliko specifično izpopolnil eno od svojih že tudi v evolucijskih okvirih najučinkovitejših strategij, imenovano beli kralj norosti. Tako same karte kot tudi tiste standardne, navidez spontane, v resnici pa kontrolirane in načrtne vedenjske poteze, ki jih profesionalci obvladujejo, sem nemudoma in povsem mehanično pretvarjal v njene simbole in v nadaljevanju vsakokrat operiral samo z njimi. Na podlagi tega sem potem višal, enačil, odstopil, blefiral, oddajal poštene ali lažne signale; skratka, obnašal se nisem več po človeško, marveč kot optimalna evolucijska mašina.