Pripomočki za peko kruha so se sčasoma spremenili, postopek in osnovne surovine pa so še vedno enaki. Zaradi pomena, ki ga ima to živilo, so mu v tehniškem muzeju namenili posebno mesto. »S pšenično moko so mesili skoraj vse vrste kruha, dodajali pa so ji še rženo, ajdovo, ječmenovo, ovseno ali koruzno. Na podeželju se je najpogosteje peklo iz mešanice različnih vrst, bel hlebec je bil le redko kdaj na mizi. Nekoč to ni bilo osnovno živilo, pekli so ga največ enkrat na teden, ob praznikih in posebnih dogodkih je imel pomembno vlogo,« je povedala kustosinja in pristavila, da se kruh v pisnih virih pri nas prvič omenja v 13. stoletju, a bi lahko z gotovostjo trdili, da so ga poznali že veliko prej. Po njenih besedah poznamo v Sloveniji okoli 150 vrst kruha, ki ga pripravljajo v 440 pekarnah, od tega je 223 večjih gospodarskih družb in 167 obrtniških. Na razstavi izvemo še, da je po količini zaužitega kruha na prebivalca naša država na petem mestu v Evropi. V povprečju ga Slovenec poje 69 kilogramov na leto, še bolj pa tekne Nemcem, Italijanom, Avstrijcem in Poljakom.