Kljub globokemu razumevanju sodobne glasbe - tako modernistične kot tudi radikalno avantgardistične - se je muzikolog, glasbeni kritik, avtor znamenite študije Eksperimentalna glasba: Cage in onkraj ter skladatelj Michael Nyman, nezadovoljen s prevladujočimi hermetičnimi obrazci mednarodnega modernizma leta 1964, odpovedal nadaljnjemu komponiranju. Pričel je z muzikološkim delom; urejal je notne izdaje del H. Purcella in G. F. Händla, zbiral ljudsko glasbo in pisal glasbene kritike za različne dnevnike, pri čemer je leta 1968 kot prvi uporabil besedo minimalizem. Tega leta se je tudi prvič seznanil z repetitivno glasbo Steva Reicha, ki ga je znova navdahnila, in Nyman se je vrnil k skladanju. Takratni glasbeni vodja Narodnega gledališča v Londonu H. Birtwistle je pri Nymanu naročil priredbe beneških pesmi iz 18. stoletja za gledališko produkcijo Goldonijevega dela Il Campiella. Nyman je takrat izbral »najglasnejšo neozvočeno ulično skupino«, v kateri so imeli vodilno vlogo banjo, basovski boben, saksofon, srednjeveška violina, pozavna in piščali. Skupini se je kasneje pridružil kot pianist še Nyman sam in začel pisati zanjo dela. Dodal je ozvočenje in ime skupine spremenil v Michael Nyman Band. Skupina je v bistvu skladateljev laboratorij, s pomočjo katerega je izmojstril lastni kompozicijski slog, ki temelji na poudarjeni melodiki in izrazitih ritmih. Nyman pa piše glasbo tudi za druge zasedbe - simfonične orkestre, zbore in godalne kvartete, napisal pa je že tudi več glasbeno-scenskih del. Pri širokem krogu občinstva je znan predvsem kot avtor filmske glasbe - s slovitim režiserjem Petrom Greenawajem je sodeloval kar pri enajstih filmih, najbolj znana pa je verjetno njegovo glasba za film Klavir režiserke Jane Campion. Nyman je kot skladatelj odprt za najrazličnejše projekte: napisal je že glasbo za modno revijo, odprtje hitre železnice in računalniško igrico, letos poleti pa je v sodelovanju z indijanskimi glasbeniki pripravil skupni projekt, v katerem prihaja do edinstvenega spoja zahodnoevropske glasbe in indijskega tradicionalnega izročila. Na ljubljanskem koncertu bomo lahko slišali prav glasbo tega zadnjega projekta in številne odlomke iz skladateljevega filmskega opusa. G. P.