Evropi so križev pot ponazardenarjem) pa so uokvirjene preproste jali od križarskih vojn dalje barvne reprodukcije na papirju. (popularizirali so ga zlasti frančiTako v Logatcu kot v Hotedršici in škani), sprva samo začetek in koGrčarevcu je upodobljenih vseh štirinec, pozneje zvečine s sedmimi, od najstih postaj, vse od Kristusove obsodkonca 17. stoletja pa s štirinajstibe pred Pilatom do Polaganja v grob. Posamezni istoimenski prizori se med mi prizori – postajami. Običajno seboj razlikujejo le v detajlih (morda gre za slikarska, lahko tudi kiparska dela (reliefi). Najpomembnejši manjka kakšna nebistvena oseba, drukrižev pot na Slovenskem je nasligačen je kakšen gib, ozadje). Sicer pa kal baročni slikar Fortunat Bergant je predloga Führichova, vemo pa tudi, leta 1766 za samostansko cerkev v da je cikel v župnijski cerkvi v Gornjem Stični; v drugi polovici 20. stoletLogatcu naslikal idrijski slikar in vodja je izjemno delo na to tematiko ja podobarske delavnice Jurij Tavčar »Idrijski« (1820-92), ki je sicer naslikal opravil Janez Bernik (v trnovski cerkvi v Ljubljani). še več takih (po Führichu kopiranih) V 19. stoletju je bil zelo vpliven križevih potov; na zadnji postaji se je križev pot avstrijskega slikarja Josepodpisal in delo tudi datiral: »GEORG fa (von) Führicha (Slikar se je rodil TAUČER Idrija Pinxit A. 1887«. Verleta 1800 v Chrastavi na Češkem, jetno mu lahko pripišemo tudi križev umrl 1876 na Dunaju), ki ga je v frepot v Hotedršici, ker je za tamkajšnjo sko tehniki naslikal med leti 1844župnijsko cerkev leta 1871 izvršil tudi 46 v cerkvi St. Johann Nepomuk na glavni in stranska oltarja. Dejstvo, da Dunaju. Ta znameniti križev pot je že se je znal kljub razmeroma skromnev šestdesetih letih postal vzor za ta mu umetniškemu talentu izredno dobro ikonografski cikel in poslej v slovenprilagoditi ljudskemu okusu, ga je že za skih cerkvah skorajda ne srečamo življenja uvrstilo med peščico najbolj Jezusa v grob polože. nobenega križevega pota, ki ne bi znanih slovenskih slikarjev (kiparska nastal po tej predlogi. Med drugim dela je raje prepuščal sodelavcem). Dese s kopijami/priredbami srečamo tudi v župnijski cerkvi Ma- lal je zlasti na Kranjskem in Primorskem, pa tudi v Istri in v tere božje rožnega venca v Gornjem Logatcu, v župnijski cer- Beli Krajini. Križev pot po Führichu v podružnični cerkvi sv. kvi sv. Janeza Krstnika v Hotedršici, v podružnični cerkvi sv. Križa na Taboru pa je bil, kot rečeno, prvotno v župnijski Križa na Taboru (provenienca: župnijska cerkev v Dolnjem cerkvi v Dolnjem Logatcu, a so ga tam zamenjali s ciklom Logatcu) in v podružnični cerkvi sv. Luke v Grčarevcu. V pr- Tomaža Perka. vih treh imenovanih primerih gre za oljne slike na platnu, v Simona Kermavnar grčarevski podružnici (na podružnicah je bila vedno stiska z