Hiša spominja na nekdanje komune. Vsake toliko nekdo pride in je domač, otroci se valjajo po kavču in gledajo TV ali pa drug drugega, v sicer majhni kuhinji je zmeraj nekdo, ki sloni na vratih, in nekdo, ki pomaga in dela dren, otroci bi hot dog, hvala bogu ni šans za »with the lot«, se pravi holesterolno bombo, vključno z jajcem, slanino in rdečo peso, George kdaj pa kdaj prisede na oglu, tako so nekdaj delale babice, z mirnim, skoraj uspavajočim glasom pove, kako je kaj pripravljeno, potem pa spet izgine v kuhinji. In ko je prišla gospa, ki zdaj sedi na moji desni, ni nihče posebej vstal, ji skušal pomagat spravit kovček na kolesih skozi drsna vrata ali kakor koli drugače pokazal, da ga zelo zanima počutje »gospe pri vratih«. Kar tako sede za mizo nas je George predstavil, potem je dala kovček v kot in - saj ne vem, če si je umila roke! -- sedla za mizo in pogovor je tekel dalje. Tokrat s kratkim poročilom Jane - zdaj je bila že Jane - o vremenskih razmerah na severu, kajti pravkar je priletela iz Cairnsa. Potem sva se, kot soseda za mizo, spustila v globine, od kod, zakaj, kako in zanimala jo je Slovenija, bila je odličen poslušalec in tudi jaz sem spodobno poslušal in sploh je večerja minila v znamenju, no, mi se pa res odlično razumemo. Še posebej zato, ker sem zjutraj zagledal v Canberra Timesu na eni strani dve barvni reprodukciji »hajmarce«, na drugi Vodopivčevega konja tik pred oviro, vmes pa ena sama hvala Sloveniji, ki je »sicer majhna kot država, vendar velika kot umetniška sila«, kot je zapisal sydneyjski kustos, ki je pospremil slike Eve Heimer in konja Luja Vodopivca v canberrskem muzeju in galeriji in kot sem lahko skoraj kot mimogrede tudi omenil. Gospa s kovčkom je pokazala iskreno zanimanje za fenomen majhno-veliko, spet sva primerjala najdaljšo plažo v Avstraliji s premerom Slovenije, dala Tasmanijo na pol in prebivalstvo pomnožila s štiri in tako nekako s skupnimi močmi zarisala Slovenijo v njeni zavesti. In dejstvo, da imamo Slovenci prost dan v počastitev kulture, jo je skoraj bolj presenetilo kot moja pripoved, kako smo v trdi temi pohodili pitona v Kimberleyju.