Aleluje danes skorajda ne kuhajo več, so pa zato toliko bolj priljubljeni pisani pirhi, ena večjih značilnosti velikonočnega obdobja. Pirhi so ena najstarejših velikonočnih jedi, saj so kot nepogrešljiv del tega praznika izpričani že v neki listini iz 14. stoletja, a pisano pobarvana jajca imajo precej daljšo zgodovino in globlji pomen. Jajce je namreč prastar simbol življenjske moči, pomladi in rodovitnosti, najdemo pa ga v vseh religijah sveta, v različnih izročilih in mitologijah. Barvana jajca so že mnogo pred prihodom krščanstva poznali že stari Kitajci, Egipčani, Perzijci, Grki in Rimljani. Velikonočna jajca se na Slovenskem imenujejo zelo različno. Na Gorenjskem jim rečemo pirhi, drugod po Sloveniji pa jih poznajo pod izrazi, kot so: pisanice, rumenke, rumenice ali podobno. Vsem izrazom je skupno to, da označujejo barvo jajc, saj tudi beseda pirh izhaja iz latinske besede piros, ki pomeni rdečo barvo, pa tudi ogenj. Slovenska velikonočna jajca sodijo med najlepše primerke na svetu in odražajo brezmejno ljudsko ustvarjalnost. Pri nas sta znani dve temeljni tehniki barvanja in okraševanja pirhov – risanje vzorca z raztopljenim voskom in praskanje vzorca z ostrim rezilom. Predvsem na Gorenjskem pa ni nič manj znano tudi okraševanje z različnimi listki iz narave, ki jih s prosojno tkanino pritrdimo na jajce in skuhamo v čebulnih olupkih. Bogata dediščina poslikavanja in okraševanja se seveda nadaljuje z novimi značilnimi vzorci in tehnikami, med katerimi najdemo poslikave z voščenimi barvicami, okraševanje z nalepkami, poslikavanje z barvnimi tuši ter celo vrtanje vzorcev z drobnimi svedri.