To, da so bila prvotna barvana jajca rdeča, nam dokazuje izrazoslovje, ki ga na Slovenskem uporabljamo še danes. Beseda pirh, ki jo uporabljamo na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, izhaja namreč iz besede piros, ki v različnih jezikih pomeni rdečo barvo ali ogenj. Rdeča barva simbolizira sonce, energijo, kri, zdravje in ljubezen, v krščanski veliki noči pa rdeče pobarvana jajca simbolizirajo Kristusove rane oziroma kaplje njegove krvi. Slovenska velikonočna jajca se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Resda so najbolj znane belokranjske pisanice, risane z voskom, in prekmurske remenke z geometrijskimi motivi, a tudi Gorenjci imamo pirhe, za katere so najbolj značilni motivi, vzeti iz narave. Takšni so na primer pirhi, preprosti, a za mnoge prav zato najlepši, obarvani z uporabo majhnih listkov ali spomladanskih cvetlic. Še surovo jajce, ki so ga želeli na ta način okrasiti, so oprali, nanj položili listke ali cvetove različnih oblik, nato pa vse skupaj tesno zavili v kos prosojnega blaga, ki so ga dobro zavezali z vrvico in vse skupaj kuhali v vodi najpogosteje med listi rjave ali rdeče čebule. Pirhe so včasih barvali samo z naravnimi barvami, a so kljub temu uporabljali pestro paleto odtenkov. Rumeno barvo so dobili iz žafrana in češminovih korenin, črno iz jelševega in hrastovega lubja, rjavo iz čebulnih listov ipd. Današnje okraševanje pirhov je v veliki meri povezano z barvami, ki jih v majhnih vrečicah kupimo v trgovini, in z nalepkami, ki nas na veliko noč opozarjajo z motivi kot so zajčki, cvetlice, piščančki idr.