Teden pred veliko nočjo imenujemo veliki teden. Začne se s cvetno nedeljo, ki je spomin na slovesen Jezusov prihod v Jeruzalem. Množice so ga navdušeno sprejele in ga pozdravljale z oljčnimi vejicami in zelenjem. Zato na ta dan v cerkvah blagoslavljajo značilne butarice, oljčne vejice in zelenje. Velika noč kot ljudski praznik pa pomeni praznik pomladi, ki je ovit v številne navade in šege, prerokovanja in jedi. Gospodinje so nekoč ves veliki teden pekle kruh, potice in druga peciva, barvale pirhe, kuhale šunke, kar vse so hranili prav za ta praznični čas, očistile hrenove korenine in v velikonočni jerbas ali košaro položile še kakšno jabolko in pomarančo. Vse te dobrote, ki so se od kraja do kraja nekoliko razlikovale, so bile namenjene najprej v cerkev k žegnju ali blagoslovu. Prenašanje košar in jerbasov, prekritih z lepimi vezenimi prti, je bilo opravilo in tudi ponos gospodinj. Na poti v cerkev so se jim priključili tudi otroci. Velikonočnae jedi imajo tudi svoj simbolni pomen. Pirhi, obarvani rdeče, pomenijo kaplje Jezusove krvi, šunka pomeni velikonočno jagnje, ki simbolizira Odrešenika, kolači in okrogle potice pa pomenijo Kristusovo krono. Hren simbolizira Kristusovo trpljenje oziroma žeblje, s katerimi je bil pribit na križ. Pomaranča pomeni gobo, s katero so mu dali piti kis. Jajca, pisano pobarvana in poslikana, so imela v vseh kulturah in religijah poseben pomen - simbol življenja. V Beli krajini so znane pisanice in drsanke, v Prekmurju pa rmenke. Prazna ali izpihana jajca, kot so na primer pisanice, lahko uporabimo kot spominek. Jajce izpihamo tako, da na obeh konceh napravimo luknjico. Skozi eno luknjico pihamo, skozi drugo pa se prazni vsebina jajca. Barvanje jajc je lahko prijetna in ustvarjalna zabava, saj so znana vsakoletna tekmovanja za najlepše pirhe. Na takšnih razstavah se lahko prepričamo o najrazličnejših tehnikah izdelave. Najbolj preprost način so doma obarvana jajca z naravnimi barvami, ki jih pripravimo s pomočjo zelišč ali zelenjavnih sokov. Rumeno barvo dajo kumina, kamilični cvetovi in rman; rjavo barvo dobimo iz orehovega listja, rdečo iz čebulne lupine, kave, pelina; zeleno barvo pa oddata preslica in metin čaj ter modro in vijolično barvo bezgove jagode, rdeče zelje, slez in ognjič. Zelišča najprej čez noč namakamo v malo vode, da oddajo čim več barve. Nato dolijemo vročo vodo in kuhamo pol ure. Zavretek precedimo in dobimo barvni izvleček, v katerem obarvamo še vroča kuhana jajca ali pa jih v izvlečku kuhamo približno pol ure. Lesk lupine ustvarimo s pomočjo koščka slanine. Pri vsem pa je najpomembnejše, da gospodinja uporabi sveža jajca, jih primerno dolgo kuha, da niso premehka ali pretrda, pri katerih se rumenjaki oljčno zeleno obarvajo, ker se na površini nabere žveplo. Pirhe hranimo v hladni shrambi ali hladilniku in so užitni nekaj dni. Če ostanejo, jih olupimo, narežemo na rezine in pripravimo okusno jajčno solato, med katero vmešamo še svež sesekljan por, hren, kuhan krompir in podobno.