Modra barva perja je pri naših ptičih redka. Pravzaprav sploh ne gre za barvo, temveč za anatomsko igro perja, ki lomi svetlobo na poseben način. Nekako tako, kot je modro nebo, čeprav je brezbarvno, a obarvala sta ga neskončnost in pot sončne svetlobe skozi prizmo zemeljske atmosfere. Vsi vemo, kakšna so modra črtasta peresa iz peruti šoje, fotografi ja pa nam predstavlja ptiča, ki mu je barva dala ime. Plavček (Parus caeruleus) je živahen predstavnik družine sinic, ki ga pogosto videvamo v krmilnici, poleg tega pa spada med najbolj hvaležne najemnike gnezdilnic v naših vrtovih. V človekovi bližini se ta vrsta ptiča dobro počuti. Njegovo življenjsko okolje je drevo, na tleh pa ga bomo redko zalotili, vsaj ne pri iskanju hrane, ampak kvečjemu pri nabiranju gnezdilnega materiala, ko pomladi stika za dlakami in podobno »posteljnino« za svoj podmladek. Plavček je pravi duplar. Ustreza mu že vhodna odprtina premera 28 milimetrov, ki pa je premajhna za veliko sinico, zato lahko plavčka kot gnezdilca s pravilno prirejeno gnezdilnico zanesljivo privabimo na svoj vrt. Seveda, če bo v njem našel kaj za v kljun. V sadnih vrtovih, ki so škropljeni s fi tofarmacevtskimi pripravki, ne bo imel kaj iskati. Pa saj jih ne boste potrebovali, če boste povabili sinje obarvanega gosta, ki bo takrat, ko bo krmil mladiče, premaknil vsako vejico v vašem sadovnjaku. Ker je par, ki skrbi za svoje mladiče v gnezdu, dokaj zaupljiv, boste lahko brez težav videli, kaj vse je lazilo po vejah vašega sadnega drevja, sedaj pa izgineva v kljunih mladih plavčkov. V času, ko zvončki kljubovalno kimajo nad blatnimi tlemi in nam naznanjajo pomlad, lahko med drugim ptičjim živžavom poslušate tudi preprosto, ponavljajočo se pesmico samca, ki opozarja vrstnike, naj se raje ognejo njegovemu območju. Plavček srborito brani svoj okoliš. Šele potem, ko začne njegova vedno lačna mladež odpirati lačne kljune, se posveti izključno iskanju gosenic in drugega mrčesa, tako da včasih skoraj pozabi na lastno varnost.