Kdor je že imel opravka s ploščami CD-R, je najbrž že opazil, da so različnih barv. Toda barve niso modna muha, temveč je kriva uporaba različnih spojin. Danes poznamo predvsem tri osnovne vrste nosilcev CD-R: zelenega, zlatega in modrega. Prvega, zelenega, je razvil japonski inženir Taiyo Yuden, na njegovi podlagi pa je napisana tudi specifikacija v oranžni knjigi. Osnova je zeleni premaz, značilnost teh nosilcev pa je dobra tolerantnost do razlik v moči bralnih laserjev, zaradi česar so berljivi na zelo širokem razponu naprav. Zelene nosilce izdelujejo TDK, Ricoh, Kodak in drugi. Korak naprej so zlate plošče, pri katerih uporabljajo nekoliko drugačno spojino. Njihova življenjska doba je predvidoma daljša kakor življenjska doba zelenih, poleg tega pa so tudi primernejši za snemanje pri večjih hitrostih vrtenja. Patent za zlate CD ima japonsko podjetje Mitsui Toatsu Chemicals, izdeluje pa jih tudi Kodak in drugi. Kdor je mislil, da so te plošče zlate samo zaradi barve, se moti. V resnici je pri zelenih in zlatih nosilcih plast, namenjena odboju svetlobe, resnično iz zlata seveda pa je v tankem sloju količina zlata zanemarljivo majhna.