Tako kot barantanja na bazarju ni dobro izpustiti niti izleta v Kapadokijo. Vulkanska pokrajina v notranjosti Turčije si ni brez razloga prislužila imena Lunina pokrajina. Po vulkanskih izbruhih je erozija izoblikovala iz tufa različne oblike skal in stožcev, ki so prava paša za oči. Obiskovalce navduši ne le igra narave, ampak tudi igra človeka z naravo, saj so si ljudje v tufna tla izdolbli bivališča in cela mesta. Poleg Muzeja na prostem Göreme, ki je odprt za turistični ogled, sta največji podzemni mesti Derinkuyu in Kaymakli, podzemne rove nekaterih drugih mest pa danes koristno uporabljajo za shranjevanje agrumov, ki jih pridelajo v Kemerskem območju. Na poti v Kapadokijo je obvezen še obisk mesta Konya, ki velja za najbolj ortodoksno muslimansko mesto v Turčiji. Sicer pa je še toliko stvari, ki bi si jih v Turčiji morali ogledati. Pred nekaj leti bi se še lahko okopali v bazenčkih na apnenčastih kaskadah Pamukkal, ki v prevodu pomeni bombažni grad, sedaj pa je kopanje prepovedano. Nismo omenili niti vrhunskih užitkov ob turški kulinariki, pa vrste spominkov od zlata, keramike in usnja do začimb in ročno izdelanih preprog, za katere se prepričajte, ali so bile izdelane v Kapadokiji. In po obisku Turčije se domov ne smete vrniti brez turškega očesa, za katero Turki verjamejo, da odganja zle duhove. (bt)