Začetki baleta kot vrhunske umetniške oblike plesa segajo v leto 1661, ko se je v Parizu začela vzgoja poklicnih plesalcev. Razširil se je po vsej Evropi, "odšel" v svet. V Ljubljano so prve baletne predstave začele prihajati šele v drugi polovici 18. stoletja. Ali res, bi lahko ponovili avtorjev dvom, ko pravi, da bi morali začetke plesa iskati že v gledališkem in plesnem življenju Emoncev in njihovih sodobnikov. Slutnja o tem so izkopanine na Mirju v Ljubljani. Vendar bi bile to domneve. Dr. Neubauer tako začenja z zapisom o baletnem življenju v Ljubljani od prihoda tujih baletnih družin pred nekako 300 leti. Seznani nas z ustanovitvijo prvega samostojnega slovenskega baletnega ansambla in konča z dogajanjem po drugi svetovni vojni. Brez besed napove, da s slovensko baletno umetnostjo še ni opravil. (Nadaljevanje je že v pripravi.) Kronološko spremlja obdobja baletnih mojstrov, razčlenjuje sestavo baletnih ansamblov, posreduje vrsto podatkov o plesalcih in plesalkah. Ne opisuje zgolj premiernih postavitev samostojnih baletov z vsebinami dogajanj, opisuje ponovitve. Osnova: podatki iz letakov in gledaliških listov, ki so jim dodani kritični zapisi iz dnevnih časopisov. Dobili smo natančen in prav nič dolgočasno napisan pregled razvoja baleta pri nas. Dragoceno gradivo, obogateno z viri, literaturo, komentarji in sliko, je namenjeno stroki in pisano tako poljudno, na trenutke celo zabavno, da bo pritegnilo tudi širši krog bralcev, ne le ljubitelje baleta. (ma)