»Enega ključnih dejavnikov za tako velik uspeh Goslača je treba iskati v dejstvu, da je avtorjem muzikala uspelo strniti Alejhemove zgodbe ter jih razpreti v dveh smereh. Tevje je v Goslaču prikazan kot arhetipski pater familias , čigar izkušnje so vezane na izgubljeni svet judovskih štetlov , kar je pri gledalcih zbudilo nostalgijo in sentiment, njegovo mišljenje pa je hkrati odsevalo vrednote ameriškega liberalizma iz petdesetih in zgodnjih šestdesetih let 20. stoletja. Svet Alejhemovih zgodb postane v Goslaču eksotično ozadje univerzalne zgodbe o moči ljubezni, medgeneracijskih konfliktih, mejah tolerance in usihanju tradicije v luči modernizacije. Naslov Goslač na strehi so si avtorji izposodili pri sliki Marca Chagalla in naj bi bil metafora za preživetje s pomočjo tradicije in veselja,« piše na spletni strani MGL. »Goslač na strehi je obveljal za prvi muzikal v zgodovini Broadwaya, ki je presegel magično mejo 3000 ponovitev. Na sporedu se je obdržal osem let, doživel nekaj selitev na druga broadwayska prizorišča in osvojil devet nagrad tony . Filmsko različico Goslača je leta 1971 režiral Norman Jewison, ki je v Tevjevo vlogo zasedel igralca Haima Topola, kot goslača pa angažiral slovitega violinista judovskega rodu Isaaca Sterna. Film je postal svetovna uspešnica in osvojil tri oskarje , med drugimi ga je dobil avtor aranžmajev in dirigent John Williams.«