V prvo kategorijo je uvrstila tudi nam dovolj dobro znanega Bernda Pischetsriederja, moža, ki bo na pomlad zasedel najpomembnejše mesto pri nemškem avtomobilskem velikanu Volkswagnu. Zraven je Helmut Panke, človek, ki je pred časom postal prvi mož prav tako nemškega BMW, družbo mu dela Nick Scheele, izvršni direktor ameriškega Forda, sicer pa nekdanji vodja njegove evropske podružnice. Vsem trem v tej nemški reviji obetajo bleščečo prihodnost oziroma poklicno kariero, in to kljub negotovim avtomobilskim časom, ki naj bi jih (in nas z njimi) čakali v tem in verjetno tudi prihodnjem letu. Napoved oziroma utemeljitev, zakaj naj bi se jim cedila zgolj med in mleko, se zdi vsaj v dveh primerih dovolj realna. Volkswagen, največji evropski izdelovalec osebnih vozil in združevalec številnih evropskih avtomobilskih imen uspešne sedanjosti in takšne preteklosti (Lamborghini, Bugatti ipd.), je videti trdno zasidran v avtomobilskem svetu. Kljub temu, da lani Nemčija konjunkturno ni bila obljubljena dežela, je koncernu uspelo obdržati večino tržnih deležev. In dejstvo, da je za vsako tovarno daleč najpomembnejši domači trg, še vedno drži, kot tudi to, da je Nemčija najpomembnejši evropski tržni prostor. Vse to je korporacija dosegla pod trdim, nič prijaznim, tako rekoč absolutističnim vodstvom dr. Ferdinanda Piëcha. Tega bo aprila na krmilu VW zamenjal omenjeni Bernd Pischetsrieder. Slednji ima zanimivo zgodovino in tudi dovolj izkušenj, kajti pred leti je vodil bavarski BMW in si »privoščil« nakup britanskega Roverja. Posel stoletja, kot so ga najprej imenovali, se je sprevrgel v izgubo stoletja (skoraj) in Bernd je moral na hitro pobrati šila in kopita iz Münchna. Zdelo se je, da je njegova kariera končana, potem pa se je kot feniks pojavil pri VW - in to v samem vrhu (trenutno je še odgovoren za kakovost in špansko tovarno Seat, ki sodi k VW). Spomladi bo torej postal novi avtomobilski kralj, ampak že zdaj si je mogoče misliti, da mu ne bo sijalo zgolj sonce. Koncern VW utegne doživeti, kljub svoji velikosti in moči, usodo čolniča, ki ga močni vetrovi recesije premetavajo po burnem morju. Ne bo mu (Pischetsriederju) zelo lahko. Končno tako misli tudi njegov predhodnik Piech, ki je na vprašanje, »kakšen« bo moral biti njegov naslednik, pomenljivo odgovoril: Boljši od mene!