avgustovski pripeki se je od zemeljskega življenja prerano poslovil igralec Stojan Colja, ki je bil dolgo vrsto let član Slovenskega stalnega gledališča. V letošnjem letu se je po 35-letnem umetniškem ustvarjanju na odrskih deskah upokojil. Žal mu je usodna nesreča na domačiji svojih staršev v Škrbini preprečila, da bi užival zasluženi oddih od nastopanja, ki prinaša gledališkim igralcem kopico zadoščenja, a povzroča tudi veliko stresa. Stojan Colja se je rodil 24. junija l. 1947 v Trstu. Po dokončanem znanstvenem liceju v domačem mestu (1968) se je vpisal na ljubljansko igralsko akademijo AGRFT l. 1972. Nekaj časa je sodeloval pri Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica (sedaj Slovensko narodno gledališče Nova Gorica). Eno sezono, l. 1974-75, je honorarno, od sezone 1975-76 pa kot redno zaposlen član ustvaril nič koliko posrečenih vlog v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Sicer je zašel na odrsko prizorišče že kot petletni otrok v pravljični igri Sneguljčica v vlogi palčka. Od tedaj je naštel celih 55 let igralstva. Colja se ne bo zapisal v gledališko zgodovino kot igralec velikih, odmevnih vlog, pač pa kot pristen, iskren in vesten izoblikovalec obrobnih, a za uspeh posameznih predstav nič manj pomembnih vlog. Njegove drobne stvaritve so bile večkrat pravi umetniški biserčki, ki so žlahtnili celoto. Tako epizodno vlogo je imel tudi v veliki uspešnici SSG, komediji Borisa Kobala Afrika ali Na svoji zemlji. Njegov vodovodar, tipični “Triestin” z omejenim pogledom na tržaško stvarnost, je bil tak, kot vzet iz resničnega vsakdanjega