Ko avgustovska pripeka ožge rastlinje in izsuši potoke, se je še posebej prijetno dotakniti toplega zglajenega kamna tlakovanih ulic, kipov, stebrov in kapitelov, razsutih po mestih in skritih v hladu kamnitih cerkvic. Morda je v izbiri materiala, v katerem je ujeta razsežnost med trenutkom in večnostjo, tudi del načrta, ki se sestavi, ko so vse stvari na svojem mestu. Tako danes ne preseneča, da je Jiri Kočica, ki je zadnja leta ustvarjal predvsem z mehkimi, tudi toplimi materiali, kot so glina, les in vosek, tokrat posegel v kamen, in morda je zato veliki čokati kip družine in druženja - upodobitev med figuralnim in simbolnim prepletom štirih figur, ki objete stojijo v osi vhoda galerije Equrna - postavljen zunaj kot lepa napoved tega, kar se dogaja v notranjosti.