Čuti bolečine v desnem kolenu, zaradi česar ne more poklekniti, počepniti, teči ali se odriniti z nogo. Težave ima pri hoji navkreber. Poškodba predstavlja oviro pri opravljanju različnih domačih opravil, prizadeta je v številnih rekreativnih dejavnostih (pred nesrečo je hodila v gore, smučala, igrala odbojko in bila vsestransko aktivna oseba). Še precej hujše pa so posledice na psihološkem področju. Ugotovljen je bil postkomocijski sindrom. Pred poškodbo je imela visoke intelektualne sposobnosti. Zaradi možganske poškodbe so se njene učinkovitosti znižale ter je postala nestabilna. Težje se zbere, njena pozornost je oslabljena, ima slabo pomnjenje, neokretno miselno strategijo. Zaradi okvare čelnih predelov (atrofija možganov) se pojavljajo motnje akademskih sposobnosti. Gre za težje branje, računanje, upočasnjeno pisanje, slabšo sposobnost učenja jezikov, itd.. Ugotovljeno je bilo, da le ob skrajnih naporih in ob pomoči domačih zmore opravljati le preprostejša intelektualna ali dnevna opravila. Ocena je bila, da je njena splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 50%.