Visok krvni tlak je lahko nevaren sam po sebi, brez drugih dejavnikov tveganja, denimo kadar zelo visok krvni tlak preseže avtoregulacijo, ki se, na primer, v možganih dogaja pri srednjem arterijskem tlaku od 60 do 150 mmHg. Srednji arterijski tlak je diastolični krvni tlak z dodatkom 1/3 pulznega tlaka. Na primer: človek, ki ima krvni tlak 160/100 mmHg, ima srednji arterijski tlak 100 + 20 mmHg, torej 120 mmHg. Če je avtoregulacija presežena, visok tlak "udari" v kapilare, plazma začne pronicati v okolico, v možganih nastane edem (oteklina) in zato v lobanji, ki je zaprt prostor, nastane povečan tlak, ki "stisne" možgane. To je hipertenzijska encefalopatija. Encefalopatija dobesedno pomeni možgansko bolezen. Sledi smrt, če ni hitre intervencije, to je znižanja krvnega tlaka. Dlje ko imate visok krvni tlak, višji tlak potrebujete, da se vam to zgodi. Preprosto povedano, žile so navajene na povišan tlak. Zgornja meja avtoregulacije se pomakne navzgor. Bolnik z dolgoletno hipertenzijo ima lahko, na primer, krvni tlak 240/140 mmHg in v tem primeru srednji arterijski tlak 173 mmHg, pa ne bo prišlo do hipertenzijske encefalopatije. Pri človeku z normalnim krvnim tlakom pa, ki se mu krvni tlak hitro zvišuje, arteriole niso prilagojene zvišanemu krvnemu tlaku, zato je lahko že zvišanje krvnega tlaka, denimo, na 200/125 mmHg in srednji arterijski tlak 150 mmHg, dovolj za takšen zaplet, če je mlajši, pa se to lahko zgodi pri še nižjem krvnem tlaku. Druga posledica hudo povišanega tlaka je maligna hipertenzija, ki jo spoznamo po krvavitah in eksudatih (prehodu krvne plazme iz žil) ter včasih tudi oteklini izhodišča vidnega živca na očesnem ozadju. Zaradi nezdravljene maligne hipertenzije človek umre, ker se to dogaja tudi v ledvicah, ki brez zdravljenja odpovedo hitreje kot običajno, pridružijo pa se tudi zapleti v srcu ali možganih. Tretja neposredna posledica povišanega krvnega tlaka je že omenjena možganska krvavitev, ko poči arterija v možganih, kar povzroči poškodbo možganov z invalidnostjo ali tudi smrt.