Pri obeh primerih veliko vlogo igra naravovarstvena problematika. Tako se na okroglih mizah, ki obravnavajo omenjeni pereči vprašanji, v pogovor vestno vključujejo strokovnjaki z Ministrstva za okolje in prostor. Skrb za razvrednotenje sosednjih zemljišč (ob romskih naseljih in ob potencialnem odlagališču) pa spremlja še večja zaskrbljenost za vodo. Civilna iniciativa Zavrstnika v občini Šmarje pri Litiji je zahrumela z argumenti proti gradnji odlagališča v njihovi okolici tudi zaradi bližine vodnega zajetja, prejšnji teden pa je direktor občinske uprave Iga, Janez Miklič, pomiril razburjene prebivalce z izjavo, da »Lokacija v občini Ig ni primerna za romski tabor zaradi vodovarstvenega območja in Nature 2000, ki skoraj v celoti pokriva območje Iga.« Tudi krajani v sevniški občini (Čagoš), v Globokem in te dni v Cerkljah ob Krki omenjajo redke drevesne vrste, Naturo 2000 in onemogočanje eko turizma. Torej naj bi se tako Romi kot odlagališče s svojimi odpadki na daleč ognili vodnim zajetjem in naravovarstvenim območjem. Ne moremo posploševati vse povprek, češ, da vsi Romi tako zelo skrbijo za svojo kulturno dediščino, petje in ples, kot trdijo najrazličnejši strokovnjaki in civilne organizacije, ali pa trditi da so vsi umazani packi, da prav vsi kradejo in tihotapijo, kot jih bije glas med tako imenovanimi »civili«. A menda so tudi jedrske tehnologije med sabo zelo različne (pri nas imamo najbolj zanesljivo) in zato tudi nevarnost, da pride do kontaminacije okolja, variira od primera do primera. Kakor koli se že to sliši, tudi potencialnega fizičnega stika z enim ali drugim se ljudje očitno zelo bojijo.