Če bi knjiga izšla takrat, kot je bilo načrtovano, bi bila zelo pomembna in cenjena (tako kot če bi si recimo danes Slovenci lastili največji dvojezični angleški slovar na svetu). A nesrečni tok zgodovinskih dogodkov je vedno znova kaj zapletel. Tik preden bi moral rokopis v tisk, ga je ustavila prva svetovna vojna. Po vojni je sam škof Jeglič prevzel mecenstvo in obljubil denar, toda izid je dobesedno odplavila voda, ki je dvakrat zapored opustošila gornjegrajske cerkvene gozdove, ki so bili ekonomska osnova ljubljanske škofije. Poleg tega je tiskanje zaviralo pomanjkanje papirja in usposobljenih stavcev, a jim je do leta 1927 vendarle uspelo natisnili prvi zvezek (od A do Facilis). Ko bi končno lahko nadaljevali, je delo ustavila druga svetovna vojna. Zaboj z lističi je po goli sreči ušel vojnemu uničenju in po vojni prešel v last SAZU. A takrat je latinščina morala v ilegalo in škatlo z listki so pospravili nekam na podstrešje. Tam se je na njej nabiral prah dolgih 40 let. In najbrž ni naključje, da se je je nekdo spomnil ravno leta 1990.