skeniranje, odčitovanje slike ali kakšnega drugega vizualnega sporočila po točkah. Sliko odčituje računalniško voden svetlobni žarek, zaznava pa primeren elektronski senzor (fotocelica, CCD). Ta jo spremeni v električne signale, ki jih *digitalizira analogno digitalni pretvornik, v spomin pa, za kasnejšo rabo v grafični pripravi in tisku, shrani digitalni računalnik. Skener ni kakršna koli naprava, še zlasti pa bi morali razlikovati med skenerji in snemalniki. Skener ima prozoren steklen valj, na katerega se pritrdi predloga. Pogosto mu pravijo bobnasti skener. Boben se vrti, sliko pa odčituje en sam laserski žarek. Odbita svetloba pride v en sam optični senzor, ki jo glede na jakost spremeni v ustrezen električni signal. Digitalni snemalnik, napačno ga imenujejo tudi ploski skener, odčituje difuzno osvetljeno sliko z letvijo, na kateri je do 4000 senzorjev CCD. Ker se med seboj razlikujejo, je kakovost odčitane slike manjša (ostrina, upodabljanje podrobnosti, kontrastov, barv_...). Prvotno so skenerji na enem bobnu slikovne točke odčitovali, na drugem pa so jih neposredno, v obliki rastrskih pik (glej *rastriranje), osvetljevali na film. Sedaj jih praviloma digitalizirajo in shranijo v spomin, tako da so reproducirane slike primerne za *montažo strani oziroma *digitalno reprografijo.