Na zveznih volitvah je bil tekmec zmagovitega Silvia Berlusconija nekdanji levičarski filmski kritik, kulturni minister, rimski župan in zdajšnji vodja demokratske stranke Walter Veltroni, ki je grdo pogorel. Padec rdečega Rima konec aprila je bil še bolj boleč za levičarje. Nekdanjega župana in ministra za kulturo Francesca Rutellija je v drugem krogu premagal črni Gianni Alemanno, ki je konec aprila takoj zavihal rokave in začel čistiti večno mesto rdeče zalege. Alemanno je takoj maja naskočil rimski festival Festa Internazionale di Roma, češ da je premalo "italijanski" (Veltroni se je kot župan na rdeči preprogi na veliko slikal s hollywoodskimi zvezdami). Zahteval je "italijanizacijo" festivala in tudi zagrozil, da "ameriški zvezdniki ne bodo več vabljeni na festival". Zavzel se je še za združitev rimskega festivala s podelitvijo nagrad David di Donatello, italijanskih oskarjev. Reakcije v tujini so bile ostre. Tuji tisk je o novem županu pisal kot o "il duceju", ki je "zamrznil" ameriške zvezde. Goffredo Bettini, vodja filmskega festivala in rimske filmske fundacije, ki je medtem že odstopil, je vse očitke zavrnil, češ da se festival zavzema za afirmacijo nacionalnih kinematografij, in ne hollywoodskih zvezd. Rimski festival se je v dveh letih zelo uveljavil, posredno je ogrozil obstoj beneške Mostre, ker zbere ogromno sponzorskega denarja; njegov proračun je 17 milijonov evrov, pet javnih rimskih institucij prispeva komaj 1,1 milijona evrov, medtem ko je Mostra v glavnem odvisna od državnega denarja. No, po črni zmagi v Rimu – in z Rondijevo pomočjo – bodo v Benetkah lažje dihali.