Če ste mislili, da sta za pot do uspeha pomembna zgolj dva aduta – talent in vztrajno delo –, ste se pošteno zmotili. Če ste mislili tako, obstaja tudi velika možnost, da niste eden izmed tistih, ki se jim je dejansko uspelo prebiti, eden izmed prebojnikov, kot v istoimenski knjigi uspešneže imenuje ameriška zvezda publicistike Malcom Gladwell. Če bi držala ideja o ameriškem snu, kot nam jo že stoletja prodajajo čez lužo in ki temelji prav na trdem delu, bi moral tudi vsak govnač, torej hrošč, ki čez drn in strn vztrajno rine svojo kroglico govna, prej ali slej prispeti na cilj. Pa ni tako. Bolj kot linearni poti govnača je pot do uspeha podobna tavanju skozi labirint, pri čemer se Ariadna s svojo rdečo nitjo pojavi le pri redkih, le ob posebnem spletu okoliščin.Denimo, da ste deček, rojen v Kanadi, ki bi nadvse rad uspel v hokeju, kar je v državi, ki ogromno stavi na hokej, precej perspektivna opcija. Kanadčani se zadev lotevajo sistematično: vsako leto po državi opravljajo preverjanja dečkov, po katerih jih klasificirajo v vrhunske in amaterske lige. Kaj menite, kateri izmed dečkov, ki opravijo testiranje, pristanejo v prvi ligi? Kot kaže statistika, so to povečini tisti, ki so rojeni januarja, februarja ali marca. To nima nič opraviti s kakimi astrološkimi znamenji: med dečki, ki štejejo 10 let, imajo tisti, ki so rojeni v začetku leta, nekaj mesecev prednosti in so zato višji in močnejši, zato je bolj verjetno, da bo selektor izbral takega dečka. Ta bo potem vse življenje deležen vrhunskih treningov, zaradi katerih ima zelo realne možnosti, da nazadnje dejansko uspe (scenarij, ki ga z malo domišljije lahko prenesemo na slovenski model izobraževanja). Spet drugič je za uspeh ključna letnica rojstva. Bill Gates, direktor podjetja Microsoft, je bil denimo rojen leta 1955, kar je natanko tisto obdobje (1954–1956), v katerem so bili rojeni vsi računalniški veleumi, saj so v dobo odraslosti vstopili v trenutku, ko se je svet pripravljal na informacijsko revolucijo. Seveda, talent je nujni, ampak kot vidimo, ne tudi zadostni pogoj. Prav tako je z inteligenčnim kvocientom. Gladwell navaja primer dveh genijev: Chrisa Langana in Roberta Oppenheimerja. Drugemu je uspelo, prvemu ni. Zakaj, če pa sta bila oba nadarjena? Ko je Langan zaradi materine birokratske napake izgubil štipendijo za šolanje, ni znal prepričati vodstva, da zanj najde alternativo, in je študij opustil. Po drugi strani je Oppenheimer denimo poskusil umoriti svojega mentorja, a se je rešil s »pogojnim« študijem. Oppenheimer je namreč imel nekaj, česar Langan ni imel: karizmo oziroma nekakšen šarm, ki nekatere izvleče tudi iz obtožbe za poskus umora. Takšen vzorec uspeha/neuspeha se je pri njima kazal vse življenje. K uspešni komunikaciji pa veliko pripomoreta tudi okolje, iz katerega izhajate, in družina. Raziskave kažejo, da premožni starši svojim potomcem vcepljajo občutek »upravičenosti«, učijo jih, da jim pripada mesto na tem svetu, kar je natanko tista prepričanost vase, ki je manjkala Langanu.Kažipot do uspeha, ki nam ga že leta prodajajo v podobi instant priročnikov, seveda ne obstaja. Morda pa se tu ključno spoznanje skriva prav na nasprotni strani: če ne drugega, lahko poslej vsaj ugovarjate tistim, ki so vedno trdili, da bi gotovo uspeli, če ne bi bili konstantno na kavču. Tudi dvig s kavča ni zadosten, ampak samo nujni pogoj. Kot delo, inteligenca, karizma, komunikativnost, trenutek, v katerem ste rojeni, in še kaj. In če ne drugega, lahko postanete pozorni. Na znake ob vaši cesti.e ste mislili, da sta za pot do uspeha pomembna zgolj dva aduta – talent in vztrajno delo –, ste se pošteno zmotili. Če ste mislili tako, obstaja tudi velika možnost, da niste eden izmed tistih, ki se jim je dejansko uspelo prebiti, eden izmed prebojnikov, kot v istoimenski knjigi uspešneže imenuje ameriška zvezda publicistike Malcom Gladwell. Če bi držala ideja o ameriškem snu, kot nam jo že stoletja prodajajo čez lužo in ki temelji prav na trdem delu, bi moral tudi vsak govnač, torej hrošč, ki čez drn in strn vztrajno rine svojo kroglico govna, prej ali slej prispeti na cilj. Pa ni tako. Bolj kot linearni poti govnača je pot do uspeha podobna tavanju skozi labirint, pri čemer se Ariadna s svojo rdečo nitjo pojavi le pri redkih, le ob posebnem spletu okoliščin.