"Zelo smo počaščene, da smo spoznale vašo deželo," je na sprejemu pri piranski županji Vojki Štular v gledališču Tartini dejala kapetanka reprezentance ZDA Zina Garrison. Veleposlaništvo ZDA je v sredo skupaj z občino Piran organiziralo sprejem za teniški reprezentanci Slovenije in ZDA. Zbralo se je kar nekaj uglednih gostov, na čelu z ameriškim veleposlanikom Johnnyjem Youngom. Pa smo čakali. Na koga? Na prihod zvezdnic z loparjem. Prispeli so že vsi mogoči blindirani, črni in sponzorski avtomobili, samo Venus in Martine še ni bilo. Naša dekleta, ki bodo merila moči z zvezdniško zasedbo ZDA, so prišla dobro razpoložena in so v primerjavi z okusom oblačenja Američank (razen Venus) dve svetlobni leti pred njimi. Če takole primerjamo, kako se oblačijo naša dekleta in kako Američanke, takoj narediš zaključek: naše so svetovljanke iz razvite države z visoko razvito kulturo, za gostje pa kot da bi prišle z ranča v Koloradu, kjer je do prve trgovine z oblačili tri dni ježe. Pa so one mislile, da prihajajo v deželo bogu za hrbtom. No, čakali smo in čakali, potem pa se je na morju v soncu zableščala jahta z nekaj črnimi postavami, ki so švigale sem in tja po palubi. Takoj nam je šinilo v glavo, da to pač morajo biti tako opevana dekleta, črni možje pa seveda pripadniki varnostne službe. Med skupino deklet, ki so se izkrcavala s plovila, je seveda takoj padla v oči Venus Williams. Elegantno in ponosno je stopala po piranskem pomolu, takoj pa se je videlo, da dekle ve, kaj hoče, in da je vajena pozornosti in bliskanja fotoaparatov. Vidi se tudi, da ni "sprta" z modo, saj je bila edina, ki bi ji lahko prisodili solidno oceno za sprehod po modni pisti, ki je bila v tistem trenutku pač pomol na slovenski obali. Končno so prispele v Tartinijevo gledališče in sledilo je obvezno fotografiranje na sto in en način. Vsak oziroma vsi so se hoteli slikati z ameriškimi zvezdami, varnostniki oziroma šef protokola pa je skrbno izbiral, kdo bo srečnež za sliko z Venus in kdo ne. Tudi ob fotografiranju se je videlo, da se Venus zna prikupiti bliskavicam in kameram, čeprav nam ni bilo čisto jasno, kaj se je pletlo v njeni glavi. Vseskozi se je koketno nasmihala in se tudi postavila v pozo kot prava manekenka z malce spuščenim bokom in pokrčeno nogo. Že vnaprej so nas opozorili, da možnosti za pogovor z igralkami ne bo, čeprav se je Navratilova potrudila in se vseeno posvetila predstavnikom sedme sile. Najprej je goste nagovorila piranska županja Vojka Štular, potem pa je bil kar duhovit tudi Johnny Young, ki je med drugim povedal, da je doma, v Washingtonu, hodil v isto cerkev kot Zina Garrison. Posebej je poudaril, da je prepričan, da se bodo njegove rojakinje v Sloveniji počutile dobro in varno, da bi svoje besede podkrepil, pa je dejal, da z ženo že nekaj časa igrata loto, da bi si lahko kupila hišo v Piranu. Kapetanka ameriške ekipe Garrisonova govori kot dež, bila pa je, vsaj po besedah sodeč, naravnost navdušena nad gostoljubnostjo in lepoto naše obale. Gotovo Piran ni Miami, toda gotovo ima skoraj vsaka hiša v Piranu za dvesto let več zgodovine kot mesto na Floridi. Tudi Garrisonova si je od Younga sposodila napol šalo in napol željo o hiši v Piranu. "Tudi sama bom igrala loto, da bi si kupila hišo v Piranu, tem prelepem mestecu," nam je razkrila Zina. Besede so sicer zvenele že kar osladno, toda imel sem občutek, da si Američanke niti najmanj niso predstavljale, kam bodo prišle. Potem se je vse skupaj hitro končalo. Najprej je šila in kopita pobrala Venus, v pol ure pa so odšle tudi ostale igralke in vodstvo. Trening pač. Upamo lahko, da bodo šle Američanke v dvoboj z našimi s tistim podcenjevanjem, ki je njim lastno, kar bi se jim ob nadvse motiviranih naših dekletih lahko maščevalo. Slovenski cvet teniških deklet je bil dobro razpoložen, za njimi je deloven in upanja poln teden. Jutri bo prišla še tista prepotrebna tekmovalna trema, tako da se lahko zgodi tudi čudež. Čeprav v športu ni čudežev - so samo zmage in porazi.