Drugačne vrste ugrabitev si štiri leta kasneje privošči novi nemški kancler Adolf Hitler. Njegov režim združi bavarski vasici Garmisch in Partenkirchen ter priredi perfektne igre, katerih skriti cilj pa je predvsem mednarodna popularizacija nacizma. Nič čudnega, da obubožani jugoslovanski reprezentanci pri pridobivanju sredstev pomaga tudi nacistično usmerjeni šoštanjski tovarnar Woschnagg, ki ekipo podpre s 50.000 dinarji. Predsednik vlade v Beogradu dr. Milan Stojadinović prispeva 5.000 dinarjev manj. Nazadnje na igrah nastopi kar 18 Slovencev, med njimi pa so tudi štirje skakalci in alpski smučarji. Alpsko smučanje je prvič na sporedu iger, tekmujejo pa tako ženske kot moški. V moškem smuku najboljši čas doseže zmagovalec skokov, sloviti Birger Ruud z Norveške, a na koncu ostane brez alpske kolajne. Ruud namreč ni preveč vešč slaloma, medalje pa dobijo samo najboljši v kombinaciji obeh disciplin. Izmed Slovencev je najboljši Ciril Praček na 15. mestu. Še boljši pa je v teku na 50 kilometrov njegov jeseniški sokrajan Franc Smolej, ki zasede deseto mesto. Kot dvajseti v cilj priteče Lovro Žemva iz Gorij, čigar vnuk Tomaž 62 let kasneje kot biatlonec tekmuje na olimpijskih igrah v Naganu. Na prvi pogled je prva senzacija iger zmaga ekipe Velike Britanije na hokejskem turnirju, vendar pa v moštvu večinoma igrajo Kanadčani, ki so boljši od svojih rojakov, ki nastopijo za kanadsko reprezentanco.