Z uspešnim Tomazinovim in Kregarjevim prvim slovenskim pristopom na vrh je Daulagiri obenem postal tudi prvi osemtisočak, ki so ga slovenski alpinisti osvojili v zimski sezoni. Šrauf se je po tem zadnjem, četrtem poskusu v Daulagiriju sicer še vračal v Himalajo, Daulagirija pa ni več naskakoval. Enako tudi drugi slovenski alpinisti. Tako je moral Daulagiri na naslednjo slovensko alpinistično odpravo počakati polnih deset let - do letošnje pomladi, ko se je tja odpravila petnajstčlanska odprava pretežno mladih, perspektivnih alpinistov. No, dodati velja, da Šrauf ni bil prvi Slovenec, ki se je potikal po Daulagiriju. e leta 1954, še v pionirskih časih, ko vrh Daulagirija še ni bil osvojen (prvi so ga šele leta 1960 osvojili Švicarji, medtem ko je bil, za primerjavo, prvi osemtisočak, Anapurna, osvojen že leta 1950, Everest pa leta 1953), je v sklopu argentinske odprave na Daulagiri plezal argentinski Slovenec Dinko Bertoncelj. Priplezal je 7600 m visoko in s tem za precej časa zakoličil slovenski višinski rekord.