nevrologija in nevrokirurgija, preučevanje in zdravljenje bolezni živčevja. Bolezni živčevja lahko nastanejo zaradi motenj prevajanja impulzov po živcih ali zaradi motenj kemijskega prenosa impulzov med živci s snovmi, ki jim pravimo nevrotransmiterji. *Elektroencefalograf (EEG) se uporablja za posredno merjenje aktivnosti v centralnem živčevju. Ker zaznava električno aktivnost možganov iz površinskih elektrod, ne more lokalizirati aktivnosti v določeni živčni celici, pokaže pa vrsto aktivnosti nad posameznimi možganskimi predeli. Ena najpogostejših bolezni, ki prizadene prevajanje živčnega impulza, je multipla skleroza. Povzročajo jo vrzeli v izolacijski maščobni ovojnici okrog nekaterih živcev, kar ima za posledico počasno prevajanje po teh vlaknih in povzroča slabo mišično koordinacijo. Okvara prevodnosti se lahko meri z beleženjem električne aktivnosti v možganih (z EEG) v odgovor na svetlobne bliske. Ta zakasnitev med dražljajem in odgovorom je pri multipli sklerozi večja zaradi podaljšanega časa prevajanja. Nenormalnosti kemijskih nevrotransmiterjev so odgovorne za mnoge nevrološke bolezni. Tako na primer pomanjkanje transmiterja dopamina povzroča simptome Parkinsonove bolezni, mnogi znanstveniki pa mislijo, da ima tudi shizofrenija biokemijski izvor. Preučevanje teh bolezni se je izkazalo za težavno, so pa nedavno razvili šibke radioaktivne označevalce ali markerje (glej *nuklearna medicina), ki jih lahko pripnemo bodisi na same nevrotransmiterje ali na protitelesa, ki se pripnejo na receptorje za transmiterske snovi. To bi moralo omogočiti preučevanje funkcije nevrotransmiterjev v možganih živega človeka. Nekatere nevrološke bolezni nastanejo zaradi tumorjev v centralnem živčevju. Lokaliziranje takih tvorb je nedavno zelo olajšal razvoj novih in boljših tehnik slikanja, na primer *pozitronska emisijska tomografija in *slikanje z magnetno resonanco.