Ni človeka, ki ne bi poznal strahu; vsak od nas občuti tremo pred izpitom ali ob nevarni situaciji prestrašenost ali celo paniko. Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na grozečo nevarnost. Anksioznost pripravi naše telo na boj ali beg, poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Čeprav v današnjem času beg pred nevarnostjo običajno ne pomeni teka pred tigrom, je anksioznost vseeno koristna reakcija. Zaradi strahu pred nesrečo vozimo počasneje, kot bi sicer, in zaradi tesnobe pred morebitnim neuspehom se pripravljamo za izpit. Včasih pa ta varovalni mehanizem deluje narobe in se sproži tudi, kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje, reakcija je pretirana ali pa traja predolgo. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o anksioznih motnjah, ki se pojavljajo v vseh starostih, tako pri otrocih kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, čeprav so pri ženskah pogostejše.