Kakor koli že, Peterletu je uspelo SKSG prekrstiti v SKD in na vprašanje, ali niso več krščanski socialisti, je mirno odgovoril: »Ne, za krščanske socialiste se nikakor nismo imeli!« Ko je SKD aktivno vstopil v politično življenje (kongres 27. januarja 1990), se je Peterle v uvodnem nagovoru spraševal, kaj pomeni biti krščanski demokrat v Sloveniji – in ugotovil, da to pomeni »stopiti na plano iz vsiljenih katakomb«. Dva meseca pozneje je stranka dobila skoraj 13 odstotkov glasov in kot najmočnejša stranka v Demosu, ki je, mimogrede, nastala tako rekoč pol leta pred volitvami, dobila pravico do mandatarja. To je postal Lojze Peterle, ki mu je s svojo verskonazorsko politiko kmalu uspelo razbiti Demos in tako tudi dati slovo oblasti. Ni se dosti menil za opozorila, da SKD ne sme postati katoliška verska stranka, ker bi prevlada v tej smeri pomenila njeno neizogibno nazadovanje (Viktor Blažič).