Prvi vidni znak aktivne kolaboracije z italijanskim okupatorjem se je pokazal že 11. aprila 1941 ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano, ko ji je ljubljanski župan Jure Adlešič na Viču izročil mestne ključe kot znak vdaje mesta. Kolaboracija z italijanskim okupatorjem se je nadaljevala s sosvetom ali konzulto, organom, ki je imel za visokega komisarja Graziolija le posvetovalno funkcijo, deloval pa je do novembra 1941. Konzulta v svoji kolaborantski vlogi ni bila neposredno škodljiva, sodelovanje v njej pa je bilo škodljivo slovenski politiki, ki je s tem zanikala obstoj svoje države, ki je postala del zavezniške koalicije v boju proti silam osi. Da je sodelovanje v sosvetu pomenilo odkrito kolaboracijo z okupatorjem, je po izstopu dr. Marka Natlačna in Ivana Puclja v svojem poročilu notranjemu ministrstvu 22. septembra 1941 potrdil tudi visoki komisar Emilio Grazioli, ki je med drugim zapisal: "Pravi razlog za odstop je strah pred napadi komunističnih ljudi zaradi njune kolaboracije".