Ker mi pojem resnica ne pomeni absolutno veljavnega višjega razodetja, ampak neki končni sklep, ki lahko izhaja samo iz različnih konkretnih dejstev in dejanj, nastalih v določenem času, prostoru in razmerah, je zame o inkriminiranem spomeniku edino primerno govoriti na osnovi le-teh. Da je vodstvo RKC spominski steber samovoljno odstranilo zaradi napisa, ki je (nedokazljivo) konkretno obtoževal škofa Rožmana, je razumljivo. Vendar škof Rožman nikakor ni bil brezgrajen. Številni, med njimi tudi italijanski tajni vojaški dokumenti in fotografije neovrgljivo pričajo o obsodbe vredni medvojni aktivni kolaboraciji ljubljanske škofije pod njegovim vodstvom, o neposrednem sodelovanju z okupatorji, ki bi se mu politično razsodnejši škof z več dostojanstva in domovinske etike lahko izognil s pasivno rezistenco. Sramotilen torej ni spominski kamen sam po sebi, ampak je kvečjemu to, da neposredno prizadete lahko spominja na sramotno dejstvo o usodnem medvojnem obnašanju ljubljanske škofije. Tega tudi njegova odstranitev ne more izbrisati. Nepristranskim državljanom pa zdaj po usklajenem uradnem dogovoru popravljeni steber lahko priča le o spomina vrednem dejstvu: o demonstraciji obupanih žensk pred škofijo, od koder so bile nasilno razgnane z gasilno brizgalno; na čigav klic je prihitela, lahko samo ugibamo. Kje je torej tu laž in kaj je nemoralno!