Prijetno malo mestece mi v hipu priraste k srcu. Ljudje so bolj odprti in prijazni kot drugod v Boliviji. Mogoče zato, ker je življenje na Altiplanu precej težje in neizprosno. Tu pa z vsakega drevesa visi slasten sadež. Reke so polne rib, ki jih ribiči kar s svojih čolnov ponujajo na obali. Tudi popotniki se navzamejo lagodnega življenjskega ritma in dan, preživet v eni od številnih gostilnic ob klepetu, ni prav nič izgubljen. Spet srečava Georga iz Južne Afrike, s katerim smo se pred slabim mesecem prebijali čez slano jezero. Pridružita se nam Angleža, ki sta po rodu iz Indije in Poljske, in še Izraelec, ki se je tako kot večina njegovih rojakov po služenju vojaškega roka odpravil na pot okoli sveta. Prav pisana druščina smo. Po nekaj pivih smo že pravi prijatelji in odločimo se, da se naslednji dan skupaj odpravimo na raziskovanje okoliške džungle. Ker pa nihče izmed nas ne pozna okolja, si v bližnji turistični agenciji najamemo vodiča.