Santiago de Cuba šteje skoraj pol milijona prebivalcev in je bil v letih od 1515 do 1607 glavno mesto na otoku, še danes pa ostaja središče afro-kubanske kulture. Na vzhodu Kube živi veliko črnskega prebivalstva, kar je posledica uvažanja sužnjev iz Afrike v preteklosti. Z njimi so namreč vedno bolj nadomeščali indijanske domorodce na plantažah kave, kakavovcev, raznih agrumov, bombaža in podobno. Zdaj živi na Kubi 12 odstotkov črncev in 22 odstotkov mulatov, vsekakor pa jih je večina na vzhodu. Tudi med glasbeniki prevladujejo tisti temnejše polti in morebiti se vam bo ravno zato zdelo, da so ritmi rumbe, salse, cha-cha-chaja oziroma afro-kubanski ritmi sploh še bolj vroči. Tudi če se niste naučili plesati po njih na nobenem izmed plesnih tečajev, ki jih v okviru hotelskih animacij pripravljajo za turiste, boste lahko plesali povsod, kjer bo igrala glasba. Kubanci in Kubanke vas bodo povabili in ogreli ter se vam prijazno ponudili, da vam pokažejo, kako zazibajte svoje boke. Pravijo, da je kubanska glasba srečna kombinacija močnih afriških ritmov in španske poetične melodije ali z besedami etnoglasbenika Fernanda Ortiza ljubezensko razmerje med afriškim bobnom in špansko kitaro. Kot je povedala temnopolta novinarska kolegica Viky, bo tema letošnjega julijskega etnofestivala Afrika.