Tako so 2-članske posadke (Transat Jacques Vabre je oceanski regatni maraton za dva člana posadke) že v prvi noči in dneva po glisersko hitrem štartu v močnem jugozahodnem vetru prestajale noro hude ure. Napovedana hladna fronta se je tako najprej znesla na floto jadrnic, ki so v Le Havru štartale dan pred floto v močnem vetru, in na "razkopanem" morju mnogo bolj ranljivih večtrupcev, ki so štartno linijo pred Le Havrom preglisirali s 30 in več vozli ter poskrbeli za doslej redko viden in hiter štart. Že noč in dan po začetku je veter s 35 do 45 vozli (z udarci do 50 vozlov) v Rokavskem prelivu in na severnem robu Biskaja valjal 7 metrov visoke valove. Po pričakovanjih so jo v tako ekstremnih razmerah najhuje skupili 60-čeveljski večtrupci, med katerimi se jih je šest znašlo v resnih težavah in so bile njihove 2-članske posadke prisiljene v regatno pisarno v Parizu sporočiti, da zaradi prevračanj, lomov jamborov, bumov, krmil in celih trupov odstopajo. Poleg šestih od na štartu desetih 60-čeveljskih večtrupcev, med katerimi sta jo najhuje skupili Foncia in Orange Project (njuni posadki so s pobesnelega morja reševali s helikopterjema francoske vojne mornarice), je bilo prve dni regate hudo tudi na palubah 60in 50-čeveljskih jadrnic, ki pa so ekstremne vremenske razmere prestale le z nekaj praskami, lomi in potrganimi jadri. Najhuje se je godilo jadralcema na tritrupcu Foncia. Po prevračanju pri hitrosti blizu 70 km/h je bil trimaran ob enega izmed trupov, jambor in še kaj, Irec Damian Foxall pa si je v nočni nezgodi zlomil več reber in ključnico. Po dramatični reševalni akciji so poškodovanega Irca skupaj z nepoškodovanim sojadralcem Armelom Le Clechom uspeli z ostankov trimarana Foncia rešiti s helikopterjem in prepeljati na francosko letalonosilko Jean d'Arc, ki je drugi dan 7. Transat Jacques Vabre prevzela vlogo reševalne ladje. Na letalonosilko so zatem prepeljali tudi francoska jadralska brata Steva in Yvana Ravussina s trimarana Orange Project, ki sta se (v trenutku brodoloma sta med večtrupci jadrala na 2. mestu) prevrnila 250 morskih milj zahodno ob Bresta. Seveda je regata tekla dalje kljub pravemu masakru med floto večtrupcev, ki se je redčila tudi v naslednjih dneh. Med konkurenco 60-čeveljskih jadrnic sta se za vodstvo na čelu flote dajala regatnika open 60 Virbarc-Paprec s posadko Jean Pierre Dick-Loick Peyron ter Sill et Veolia s parom Roland Jourdain-Ellen McArthur, ki sta do cilja v Salvador de Bahia bili ogorčen dvoboj z zmago. Med večtrupci, ki so štartali dan za floto enotrupcev in imeli skoraj 1500 milj daljšo regatno traso (trimarani so morali na robu Gvinejskega zaliva objadrati otok Ascension), je po odstopih glavnih favoritov za zmago (Orange Projecta, Foncie in Sodeba) povedel tritrupec Groupama 2 s parom Franck Cammas-Franck Profit, ki sta mu z nekaj deset miljami zaostanka sledila trimarana Banque Populaire z jadralskim parom Bidegorry-Lemonchoisom in Geant s slavnim Michelom Desjoyeauxom in Charlesom Caudrelierom za krmilom. Ker jo je v močnem vetru in na visokih valovih med hitrim jadranjem skupil tudi vodeči tritrupec Groupama (poškodba krmilnega mehanizma), sta se Cammas in Profit zaradi nujnega popravila za pet ur ustavila na Madeiri in bila s tem ob vodstvo. Po bliskovito hitrem popravilu sta nadaljevala pot in se podala na lov za trimaranom Banque Populaire, ki je s pridom izkoristil nujne postanke tekmecev in s 100 miljami naskoka prijadral na čelo flote večtrupcev. Posadka Cammas-Profit je Grupamo 2 začela gnati do skrajnih meja, se pri hitrosti čez 70 km/h nekaj deset milj pred otokom Palma na Kanarskih otokih prevrnila in šla na kose. V prevračanju jo je pošteno skupil Franck Profit (zlomljena rebra, pretres možganov, zlomljena ključnica), ki ga je nekaj ur po brodolomu skupaj s Cammasom rešil helikopter španske vojne mornarice in prepeljal v bolnišnico v Las Palmasu. Pri prevračanjih tritrupcev Foncia, Orange Project, Grupama 2, Sodebo, Brossard in Tim, ki so vsi frčali po zraku pri izjemno visokih hitrostih, se zgolj po naključ ju ni končalo z mrliči. Na pogled spektakularna prevračanja tako velikih in hitrih večtrupcev so namreč smrtno nevarne zadeve. Ker se je po tednu in južno od Kanarskih otokov vreme uneslo, so se regatni boji v obeh flotah utirili v normalne atlantske vetrovne kolesnice, iz katerih je sicer nato odneslo le še neprevidni italijanski jadralski par Giovanni Soldini-Vittorio Malingi s 60-čeveljskim trimaranom TIM, ki se je 400 milj od zahodne afriške obale prekopicnil v tako rekoč idealnih vetrovnih in morskih razmerah za večtrupce. Pri blizu 25 vozlih vetra in na relativno mirnem morju je Italijanoma odpovedal avtopilot, v spektakularnem prevračanju sta na srečo ostala cela, od njunega 18,28 metra dolgega trimarana pa je ostalo le bore malo. Jambor je šel na tri kose, ki so na trupih naredili pravo razdejanje. Italijana je rešil 159.000 tonski tanker, ki je plul blizu mesta brodoloma, ostanke tritrupca pa so prepustili morju. In še; Soldini in Malingi sta potem prvič v življenju videla teksaško velemesto Houston, kjer so ju rešitelji izkrcali dva tedna po brodolomu pred Afriko. Po 12 dneh jadranja (za jadrnice) in 11 dneh jadranja za večtrupce, ki so štartali s 24-urnim zamikom, je bilo na morju (na srednjem Atlantiku) le še 24 plovil, za 11 (od tega šest 18,28 metra dolgih in dva 50-čeveljska trimarana) pa je bilo regate že predčasno konec.