neta Šedlbauerja, kar pravzaprav preseneča, saj takšna dela ponavadi nastajajo v povezavi s kakšnimi jubileji ali obletnicami, kakršna bo na primer čez pet let, ko bo minilo dvesto let od Prešernovega rojstva. Sicer pa so dramatiki že od nekdaj skozi zgodovinske teme in osebnosti projecirali časovno veljavna moralna, etična, filozofska in seveda politična vprašanja, kar se je v preteklosti dogajalo tudi s Prešernom. Njegovo svobodomiselstvo, "frajgastovstvo" je v povojnem času nekako post festum simboliziralo spreminjevalne naravnanosti v slovenski družbi, zlasti v razmerju do klerikalizma, kar pa v današnjem času nima in ne more imeti več takratne funkcije, saj se je tudi slovenska družba, upam, da nisem prevelik optimist, liberalizirala in demokratizirala v duhu zahodnoevropske civilizacije, ali pa je vsaj na poti k njej. V Mestnem gledališču ljubljanskem so v minulih dveh sezonah uprizorili kar dve Flisarjevi dramski uspešnici, psihološko politično dramo Kaj pa Leonardo? in družinsko satiro Stric iz Amerike. Njegova drama o Prešernu Iztrohnjeno srce utegne izzvati polemične odzive, čeprav ji ni mogoče ugovarjati, saj se v segmentih, ki so zanjo bistveni, giblje na ravni literarne fikcije oziroma literarne ustvarjalnosti, čeprav se ne odmika od znanega biografskega gradiva.