Preden končamo s Platonom in njegovimi ugovori umetnosti, se za trenutek vrnimo k primerjavi med Platonom in Freudom. Morda ste opazili, da obstaja očitna podobnost med Platonovim naukom o vrojenih idejah in deli Freudove psihoanalitične teorije. Za oba misleca pride do osvoboditve, ko se spomnimo preteklosti, ki je zakopana globoko v našem nezavednem. Oba tudi delita dušo na tri dele: Freud na ono, jaz in nadjaz, Platon na poželjenjski, razvnemalni in razumni del. Tudi pri njunem odnosu do umetnosti najdemo podobnost. Freudova teorija umetnosti je zanimiva sama na sebi, a tu jo na kratko obravnavamo, da bi osvetlili podobno Platonovo teorijo. To nas bo pripravilo tudi na obravnavo problema umetnosti, ki ga je v dvajsetem stoletju razdelal Herbert Marcuse.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Preden preden podredni veznik
končamo končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
Platonom Platon samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
njegovimi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik, ednina, moški spol svojine
ugovori ugovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vrnimo vrniti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
primerjavi primerjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
med med predlog; orodnik
Platonom Platon samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
Freudom Freud samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
Morda morda členek
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
opazili opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
očitna očiten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
podobnost podobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
Platonovim Platonov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
naukom nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
o o predlog; mestnik
vrojenih vrojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
idejah ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
deli delo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Freudove Freudov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
psihoanalitične psihoanalitičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Za za predlog; tožilnik
oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, tožilnik
misleca mislec samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
do do predlog; rodilnik
osvoboditve osvoboditev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spomnimo spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zakopana zakopan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, mestnik, množina svojine
nezavednem nezaveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
Oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, imenovalnik
tudi tudi členek
delita deliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
dušo duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
tri trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
dele del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Freud Freud samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
ono oni kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
nadjaz nadjaz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Platon Platon samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
poželjenjski poželjenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
razvnemalni razvnemalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
in in priredni veznik
razumni razumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
njunem njun svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, dvojina
odnosu odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
do do predlog; rodilnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
najdemo najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
podobnost podobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Freudova Freudov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanimiva zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
a a priredni veznik
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
kratko kratko splošni prislov; nedoločena stopnja
obravnavamo obravnavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
osvetlili osvetliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
Platonovo Platonov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
teorijo teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pripravilo pripraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
tudi tudi členek
na na predlog; tožilnik
obravnavo obravnava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
problema problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
dvajsetem dvajseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, mestnik
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
razdelal razdelati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Herbert Herbert samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Marcuse Marcus samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1995
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Ali središče drži?
avtor: neznani avtor