Težava večine teh projektov je, da so titanski v številkah in fascinantni na umetnih ali zračnih slikah, s prostim očesom na licu mesta pa lahko zaobjameš le delček celote. Da bi poudarili dubajsko mogočnost in jo dali na ogled sleherniku, so spočeli Burj Dubai (Dubajski stolp), nekoč najvišjo stavbo na svetu. Čeprav dela že tečejo in so petdeset metrov globoki temelji nared, nista potrjena ne višina, ne število nadstropij. Razlog je preprost: Arabci čakajo na Kitajce, ki v Šanghaju takenako vkup devajo hudo visok nebotičnik s še neobjavljeno višino. Vseeno načrtujejo, da bo Burj meril od 700 do 800 metrov pod oblake (Tajpej 101 je visok 'le' dobrih 500 metrov, Petronasov dvojček v Kuala Lumpurju 450) in z vrha se bo ob lepem vremenu videlo iransko obalo. Zanimivo je, da bo za razliko od ostalih tovrstnih zgradb Stolp predvsem stanovanjski. V sedemdesetem nadstropju bo celo odprt bazen. Burj bo nedvomno postal nova ikona Dubaja, tudi zavoljo svoje oblike, kajti njegov trikraki tloris je zmes cveta puščavske rože in kupole mošeje. A stolpnica bo zgolj eden od elementov območja, ki so ga oklicali za Downtown Dubai. Tam bo v dveh letih nastalo umetno jezero s slikovitim nizkih bajtic v tradicionalnem arabskem slogu v sredi (The Old Town) in The Dubai Mall, še eden v množici potrošniških kolosejev, za katerega projektanti obljubljajo rekordno število štacun pod eno streho. Maketa soseske, ki jo kažejo na gradbišču, je resnično neverjetna. Ko bo Downtown enkrat fertih, bo navkljub sodobni zasnovi prijeten na pogled. Vsi ostali svetovni nebotičniki, ameriški ali daljnjevzhodni, se dvigujejo iz sivih in natrpanih centrov, Dubajski stolp pa bo obkrožalo jezero, slikovite arabske bajtice, sprehajalne poti, ogromen park in nasploh veliko zelenih površin. Vsi prostori v njem so že prodani, tako da jih je moč kupiti le še od preprodajalcev.