V resnici bi Real po zapravljenih priložnostih sredi drugega polčasa skoraj moral izgubiti, saj je bilo prav neverjetno, kaj je v končnici tekme, manj kot deset minut pred zadnjim sodnikovim žvižgom, zgrešil kapetan Ilić. Ljubinko Drulović je dobro streljal, spet zelo razpoloženi vratar Reala Iker Casillas je žogo samo odbil in to naravnost do Ilića, ki je imel pred seboj povsem prazna vrata, vendar je žogo z vsega treh metrov poslal mimo vrat. "Ne morem verjeti... Nič ne morem povedati... Ne morem živeti," je povsem potrto pripovedoval po tekmi, ki bi mu lahko prinesla večno mesto v srcih Partizanovih navijačev, namesto tega pa se je bo zagotovo spominjal z grenkobo in bolečino. "Ko sem zgrešil, sem hotel iz igre. Če bi od tam streljal še dvestrokrat, bi dvestokrat žogo poslal v mrežo, ne pa meter mimo vratnice. Ne znam si razložiti, kako je šla žoga lahko tako mimo." Kljub temu, da sta imela Ronaldo in Ilić vsak na svoji strani v preostalih minutah še vsak po eno zelo lepo priložnost, se rezultat ni več spremenil. Eden redkih, ki z osvojeno točko ni bil zadovoljen, je bil nemški trener črno-belih Lothar MatthŠus, ki je na vprašanje, ali je v slačilnici takoj po tekmi vladalo veselje ali žalost, odgovoril: "Vsi so bili zadovoljni že, ko smo v Madridu izgubili samo 0:1. Sam nisem zadovoljen niti z rezultat te niti prve tekme, saj nismo zmagali." Vendar Nemec po širokem nasmehu sodeč ni mislil povsem resno in tudi ljudje so štadion zapuščali zadovoljni. Med najrazličnejšimi komentarji tekme se je slišalo tudi "Saj ta Real sploh ni nič posebnega". Kar seveda ni res. Španski prvaki so na obeh tekmah lige prvakov skupaj zmagovalcem prvenstva Srbije in Črne gore resda zabili samo en zadetek, vendar je treba vedeti, da odigrajo na leto 65 tekem, pri čemer ti dve proti Partizanu po pomembnosti niti približno ne spadata v zgornjo polovico, po drugi strani pa sta bila to za sedanjo generacijo črno-belih obračuna njihovih karier in življenj, na katerih so dali za razliko od Reala od sebe prav vse.